Šetinc Paškova o hudih pritiskih na Telekomu v času Janševe vlade

Mojca Šetinc Pašek, vodja preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, je predstavila prve ugotovitve in ukrepe preiskovalne komisije.  Pregledovanje dokumentacije so začeli julija lani, ko so začeli pregledovati dokumentacijo prejšnje preiskovalne komisije, ki sta jo vodila najprej Jani Möderndorfer in nato Gregor Perič, ki zaradi spremembe sredi mandata, ko je vlado prevzel Janez Janša, dela nista dokončala, Janši pa naj ne bi bilo to niti v interesu, je uvodoma dejala Šetinc Paškova. Dokumentacijo so zdaj zasegli in preučili.

Kaj so že ugotovili parlamentarni preiskovalci nezakonitega financiranja političnih strank?

»Financiranje tednika Demokracije s strani občin: 83 tisoč sta tednik Demokracija in Nova Obzorja prejela za oglaševanje s strani 40 občin, ki so blizu stranke SDS in od podjetij, kjer so direktorji člani ali simpatizerji SDS. /.../ Ker gre zlorabljanje medijske zakonodaje, predajamo zadevo medijskemu inšpektorju.«

Proti posameznim pričam, ki so jih na komisiji zaslišali, bodo vložili kazenske ovadbe zaradi krive izpovedi, saj priče preiskovalni komisiji niso povedale vsega po resnici, je dejala Šetinc Paškova. Dodala je, da se priče tudi neupravičeno izogibajo zaslišanjem in na vprašanja ne odgovarjajo.

Mojškerc med drugim posloval z Averjem v času, ko je bil zdajšnji poslanec SDS nadzornik Komunalnega podjetja Logatec

Na 11. seji so zaslišali poslanca SDS Zorana Mojškerca. Ker ni želel odgovarjati na vprašanja, so ga kaznovali z denarno kaznijo okoli 278 evrov. V nasprotju z zakonom o integriteti je bilo tudi poslovanje Mojškerca in Boštjana Averja, zato so oba prijavili KPK. Vso dokumentacijo bodo morali odstopiti tudi Fursu, tožilstvu in policiji. 

Komisija je namreč Mojškrca zaslišala konec marca, vprašanja pa so se vrtela predvsem okoli njegovega nekdanjega podjetja Geopolar Zaščite, ki izdaja tudi medijska portala Utrip-Ljubljana in Notranjska.si, ter o sodelovanju z Boštjanom Averjem, enem od kandidatov SDS za položaje v gospodarstvu. Aver je namreč do julija 2021 vodil Komunalno podjetje Logatec, kjer je bil Mojškerc do nastopa poslanske funkcije nadzornik.

Iz ugotovitev komisije je razvidno, da je Mojškerc med drugim posloval z Averjem v času, ko je bil zdajšnji poslanec SDS nadzornik Komunalnega podjetja Logatec, Aver pa direktor podjetja, je danes pojasnila predsednica komisije Mojca Šetinc Pašek (Gibanje Svoboda). Ker je to v nasprotju z zakonom o integriteti, so člani komisije oba omenjena prijavili komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).

V Telekomu je prišlo do hudih pritiskov in groženj s smrtjo

Pašek Šetic je omenila tudi zgodbo iz pomladi leta 2020, kmalu po nastopu Janeza Janše na mandat, ko naj bi Telekom sklenil pogodbo z Inštitutom za avtorsko pravico, ki ga je nekaj mesecev pred tem na domačem naslovu ustanovil Blaž Rant (domnevno za plačilo nadomestila za distribucijo Nova24TV in več drugih programov.)

»Rant je s Telekomom sklenil kreativno pogodbo, ki je bila za Telekom zelo škodljiva. Zaslišali smo več kot deset prič. Od februarja 2020 in za vso obdobje 3. Janševe vlade. Na zaslišanjih za zaprtimi vrati smo slišali šokantne zgodbe o pritiskih. /.../ Razumljeno je, da je šlo za pritiske na vodilne kadre in nižje vodstvene kadre v Telekomu zaradi spremenjenih novih politik. Takrat so na Telekomu prejeli pogodbo Ranta, z grožnjami, če ne podpišejo te pogodbe. Pogodba je bila na koncu sklenjena v manj kot mesecu dni. Celotno vodstvo se je zavedelo, da gre za škodljivo pogodbo, zato so skušali vriniti čim več varovalk, da bi pogodbo zavarovali in jo razdrli, takoj ko bo mogoče, a tega nova uprava ni tega storila,« je dejala Šetinc Paškova.

Grožnje naj bi bile tudi fizične s smrtjo. »Deležni so bili fizičnih groženj, »če ne bodo delovali tako, kot zapoveduje nova politična klima. Čas pritiskov, groženj in psihoze se je odražal v poslovanju Telekoma,« je dejala.

Napovedala je pregled novega sklopa dokumentacije glede sumov nezakonitega financiranja političnih strank, ki so jo prejeli z vlade. Zaslišanje prič bodo nadaljevali 19. maja, ko bo pred komisijo vabljen nekdanji direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija. Do poletja pa namerava komisija pripraviti prvo vmesno poročilo z dotedanjimi ugotovitvami.

»Vsi sumi, ki smo jih imeli, se potrjujejo kot utemeljeni. Dobivamo številne klice z obremenilnimi dokazi o financiranju političnih strank, ki nakazujejo na zlorabo političnih položajev v času od marca 2020 dalje,« je še pojasnila Šetinc Paškova in dodala, da se tudi na preiskovalno komisijo, ki jo vodi, vršijo številni pritiski.