Severni veter povzročal preglavice, a mraz bo začel počasi popuščati
Pretekli konec tedna je Slovenijo dodobra prevetrilo. Prihod polarne zračne mase je prinesel okrepljen severni veter, ki je predvsem v severnem in vzhodnem delu Slovenije povzročal preglavice. Neugodne vremenske razmere z orkanskim vetrom so vladale tudi na Hrvaškem in v delih Zahodnega Balkana ter drugod po Evropi. Meteorološke službe so izdale številna opozorila za močan veter, sneženje in nevarnost snežnih plazov.
Pri nas je dosegal velike hitrosti, med 70 in 80 km/h tudi v nižinah, najmočnejši sunki pa so segli čez 100 km/h, na Kredarici blizu 160. Še posebno močno je pihalo pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami. Veter je povzročal materialno škodo, odkril je strehe več stanovanjskih hiš, močni sunki so lomili veje in podirali drevesa, ponekod je prišlo tudi do izpadov električne energije in težav v prometu.
O vetrolomu so poročali z Notranjske, Bele krajine, Savinjske, Gorenjske, Posavske in Osrednjeslovenske regije. V začetku tega tedna so se pri nas razmere nekoliko umirile. Zapihal je severovzhodni veter, na Primorskem pa šibka burja.
Brr, zima kima!
Ob ohladitvi smo zabeležili najnižje temperature zraka v zimi 2022/23. Te so v prvem februarskem tednu padle ponekod tudi pod –10 stopinj Celzija, pod ničlo se je ohladilo tudi na Obali – v Portorožu do –3,9 stopinje. Na izpostavljenih mestih s snežno odejo pa so temperature padle celo nižje.
Zanj so občutljivejše tudi živali, ki večinoma živijo v stanovanju, ter starejše in zelo mlade živali.
Niti sončni žarki niso ogreli popoldnevov, ki so v večjem delu Slovenije ostajali hladni, razen na Primorskem. Do konca šolskih počitnic se bo iznad zahodne proti srednji Evropi in Alpam razširil greben toplejšega zraka, sredi prihodnjega tedna pa bomo prišli pod vpliv zahodnih zračnih tokov. Nadaljevalo se bo suho vreme, mraz bo popuščal.
Kako je hiter?
Kot je bilo pogostokrat omenjeno v zadnjih dneh, je pihal severni veter. Smer vetra poimenujemo po smeri, iz katere piha. Določimo jo po straneh neba, ki so določene z mednarodnimi kraticami. Meri se v stopinjah v smeri urinega kazalca od geografskega severa. Hitrost vetra pa je količina, ki jo povzroča prehajanje zraka iz visokega v nizki zračni tlak, običajno zaradi sprememb temperature.
Mraza se lahko delno navadimo, a nas začne zelo motiti, ko temperature dosežejo –10 stopinj Celzija.
Označuje pot vetra oziroma zračne mase, ki jo preide v enoti časa. Hitrost vetra izražamo v metrih na sekundo, vozlih, kilometrih na uro in angleških miljah na uro. Merimo jo s pomočjo anemometrov in anemografov. Še nekaj o pretvorbi enot: da dobimo iz kilometrov na uro metre na sekundo, je treba hitrost, izraženo z metri na uro, deliti s 3,6. Hitrost 100 km/h je torej 27,8 m/s.
Kako je močan?
Pod jakostjo razumemo silo vetra, s katero ta deluje na posamezne predmete v naravi. Lahko jo ocenjujemo po Beaufortovi lestvici, ki jo je opredelil admiral Francis Beaufort v začetku 19. stoletja, opisuje pa hitrosti vetra glede na stanje morja oziroma valovanje. Za označevanje jakosti po tej lestvici uporabljamo številke od 0 do 12, kjer 0 pomeni tišino, številke 1, 2, 3 itd. pa označujejo postopno vse močnejši veter, tako da številka 12 predstavlja najmočnejšega.
Hladen stres
Mraz je neprijeten za ljudi, prav tako kot sta mraz in veter neprijetna tudi za živali. Univerzalni toplotni klimatski indeks (UTCI – angl. Universal Thermal Climate Index) ob ohladitvi v prvi dekadi februarja kaže ponekod v hladnejših območjih tudi zelo visok hladen stres. Mraza se sicer lahko delno navadimo, saj telo razvije določene prilagoditve, vendar velja, da nas začne zelo motiti, ko temperature dosežejo –10 stopinj Celzija. V začetku izpostavljenosti nas zelo zebe, po daljšem obdobju pa ta občutek izgine, čeprav so temperature še vedno enako nizke. Treba se je držati pravila, da čas na prostem primerno omejimo na zdravo mero. Še posebno če imamo zdravstvene težave ali smo v ranljivih skupinah.
Do konca šolskih počitnic se bo iznad zahodne proti srednji Evropi in Alpam razširil greben toplejšega zraka.
Za mraz so občutljivejše tudi živali, ki večinoma živijo v stanovanju, ter starejše in zelo mlade živali, zato moramo biti pozorni na znake nelagodja. Pri psih izvajamo krajše sprehode. Če pa živali bivajo na prostem, jim moramo zagotoviti dobro izoliran prostor. V zimskem času je pomembna tudi prehrana živali, saj porabijo veliko energije za ogrevanje telesa, zato jim je treba zagotoviti bolj izdatno in kalorično hrano. Vseskozi jim mora biti na voljo sveža, nezmrznjena voda. Prav tako naj bodo lastniki psov še posebno pazljivi, da živali ne odidejo od doma. Psi, ki zaidejo v gozd ali na njive, preganjajo in poškodujejo divjad, ki išče hrano za preživetje.
