212 občin v pričakovanju, številne s samo enim kandidatom: kaj se zgodi, če kandidata sploh ni?
Bližajo se lokalne volitve, ki bodo odločale o usodi vodenja 212 slovenskih občin. O tem smo spregovorili s Simono Kukovič, ki je deluje na kar dveh fakultetah, in sicer na Fakulteti za uporabne družbene študije ter na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. O ženskah na županskih stolčkih, višini plač in pomembnosti lokalnih volitev nam je predstavila kar nekaj zanimivih dejstev.
Bližajo se lokalne volitve, ki so v Sloveniji vsaka štiri leta. 212 občin bo dobilo nove župane, kar nekaj občin pa ima samo enega kandidata. Se vam zdi, da to kaže na zadovoljstvo občanov ali odsotnost želje po politični participaciji?
Že kar skozi nekaj lokalnih volitev se pojavlja množica občin, kjer nastopa en sam kandidat, po navadi dosedanji župan oz. županja. Menim, da je skrb vzbujajoče, da število takšnih občin narašča (na lokalnih volitvah 2018 jih je bilo kar 36). Bistvo demokracije je izbira in ob enem kandidatu tega ključnega elementa ni. Ob številu vseh kandidatov, ki se potegujejo za lokalne funkcije, ne bi rekla, da gre za odsotnost želje po politični participaciji, prej menim, da je županska funkcija tako izpostavljena in (pre)večkrat tudi negativno prikazana v javnosti, da je marsikdo ne želi prevzeti. Pa tudi odgovornost opravljanja te funkcije je precejšnja.
Število občin v Sloveniji je vedno pereče vprašanje. Jih je po vašem mnenju preveč oz. kako smiselno je imeti občino z nekaj sto prebivalci?
Pa imamo res preveč občin in ali so te res premajhne? V mednarodnih primerjavah namreč ne kaže tako. Povprečna občina v EU meri 5500 prebivalcev, povprečna slovenska občina ima trenutno 9700 prebivalcev, kar nas uvršča precej nad povprečje. Po velikosti občin v kvadratnih kilometrih smo v evropskem povprečju. V stroki velja ocena, da je idealna velikost nemške občine. Tam povprečna občina šteje okoli 8000 prebivalcev, tako da smo blizu tega. Je pa res, da so razlike med našimi občinami občutne. Na eni strani Ljubljana, ki je po številu prebivalcev največja, na drugi strani pa je občina Hodoš s 370 ljudmi. Majhnost ni problem z vidika demokratičnosti. Ta majhnost je pravzaprav spodbudna, ker se zaradi nje res lahko dogajajo demokratični procesi. Ko predavam v tujini, se jim zdi fascinantno, da ima pri nas v Sloveniji manj kot 400 ljudi pravico izbirati župana, sedem občinskih svetnikov in še predstavnike ožjih delov občine – to se jim zdi višek demokracije. A treba je izpostaviti tudi bolj problematični del, da takšnim občinam običajno zmanjkuje virov, finančnih, kadrovskih in še kakšnih. Glede tega se da že zdaj marsikaj narediti, pa ne na silo z združevanjem občin, da bi postale večje lokalne samoupravne skupnosti, ampak s spodbujanjem k sodelovanju skozi skupne občinske uprave in podobne medobčinske mehanizme sodelovanja. Treba bi bilo racionalizirati delovne procese majhnih občin, demokratični vidik, ki je odličen in smo lahko ponosni nanj, pa pustiti.
Kaj se zgodi z občino, ki ne bi imela županskega kandidata? Se je to že kdaj zgodilo?
Doslej se to še ni zgodilo, v takem primeru bi dosedanji župan opravljal funkcijo do izvolitve novega oz. bi občinski svet izvolil podžupana, ki bi vodil občino do izvolitve novega župana.
Letošnje leto je supervolilno, saj bomo v enem letu na volišča šli kar nekajkrat. Kako pomembne so po vašem mnenju lokalne volitve v primerjavi s predsedniškimi ali parlamentarnimi?
V javnosti pogosto nastaja vtis, da gre za najmanj pomembne med volitvami, češ saj so samo lokalne, pa tudi mediji jim po navadi namenjajo manj pozornosti kot parlamentarnim ali predsedniškim. V resnici pa so lokalne volitve za povprečnega človeka najpomembnejše, saj izvolimo predstavnike, ki bodo najneposredneje vplivali na mnoge vidike našega življenja v lokalni skupnosti, od šole in vrtca, javne infrastrukture, oskrbe s čisto pitno vodo, kanalizacije itd. Če bomo izvolili slabega kandidata, ki bo predvsem mislil na lastne koristi ali koristi politične stranke, ki stoji za njim, bomo to neposredno občutili tudi sami, bodisi bodo težave s pitno vodo bodisi bomo plačevali visoke položnice za komunalno oskrbo ali pa nihče ne bo vzdrževal ali prenavljal nujno potrebne javne infrastrukture ipd.
Bi po vašem mnenju morali omejiti županske mandate ali je dosedanja ureditev sprejemljiva?
Kakšna pa bi bila omejitev? Dva mandata, kar je osem let? Če se občina odloči za velik projekt, zgolj pridobivanje dokumentacije in dovoljenj traja skoraj ves mandat, projekt pa se lahko uresniči šele konec naslednjega mandata. Bi moral župan, ko je končno uresničil, kar si je zadal, takrat kar zaključiti svojo kariero? In bo prišel nekdo nov, brez izkušenj, in se spet učil osem let in potem bomo spet ponovili vajo? Če bi se že kdaj odločali o omejitvi števila zaporednih mandatov, potem bi bilo treba iti vsaj v podaljšati trajanje mandata, recimo na šest let. Se pa bojim, da bi omejevanje kandidatov najboljše kandidate odvrnilo od kandidature, pojavili pa bi se tudi slamnati kandidati dosedanjih županov, ki ne bi mogli več kandidirati, skratka naredili bi več škode kot koristi.
Kakšna je udeležba žensk v lokalni politiki? Število županj je verjetno zelo majhno v primerjavi z župani. Sploh za vodenje mestnih občin je nabor kandidatk skromen. Čemu pripisujete pomanjkanje ženskih kandidatk za županska mesta?
Na zadnjih lokalnih volitvah je bilo izvoljenih 22 županj, kar je več, kot jih je bilo na katerih koli prejšnjih. To je pozitiven premik. Spremembe se dogajajo, ampak počasi. Izmed aktualnih 22 županj je 10novink, 12 pa se jih je v trenutni mandat podalo z županskimi izkušnjami. Sedem aktualnih županj je namreč začelo svoj drugi mandat, tri županje so že tretjič premagale konkurenco na volitvah; dve županji pa sta se vsaka v svoji občini leta 2018 podale že v 17. leto županovanja, kar pomeni, da sta zakorakali v peti zaporedni mandat. S tem imata rekord v vodenju občin med županjami. Je pa res, da smo v mestnih občinah v vsej zgodovini doslej izvolili le tri ženske (dve MO Ljubljana, trenutna županja v MO Ptuj). Še vedno je med ljudmi zasidran stereotip, da so za politično funkcijo primernejši moški kot ženske. Ni važno, ali si ženska ali moški, ampak to, da znaš voditi in prisluhniti ljudem, kaj potrebujejo. Ne gre za to, da bi morale biti ženske izvoljene, ker so ženske, ampak za to, da ne smejo biti neizvoljene, ker so ženske.
Koliko na motiviranost za opravljanje županske funkcije po vašem mnenju vpliva plača. Glede na odgovornost funkcije in izpostavljenost je velikokrat slišati, da njihova funkcija ni primerno ovrednotena.
Menim da županska plača, ki je v večini manjših in srednje velikih občin resnično skromna, ni med poglavitnimi motivatorji za opravljanje županske funkcije; strinjam se, da županska plača v veliki večini občin, morda z izjemo največjih, ni ustrezna in tudi ni primerljiva s plačami drugih neposredno izvoljenih političnih funkcionarjev v državi.
Lokalne volitve imajo svojo specifiko, stranke imajo veliko manjšo vlogo kot na državnozborskih volitvah. Zakaj je tako?
Na državnozborskih volitvah so stranke žal vzpostavile takšen volilni sistem, ki v resnici onemogoča kandidaturo katerega koli nepolitičnega kandidata, ki ne bi imel strankarske podpore. Zato so edina prava možnost za nestrankarske kandidate lokalne volitve. Se pa lokalne volitve od parlamentarnih bistveno razlikujejo; na lokalnih volitvah je namreč volilno telo razdeljeno na toliko volilnih teles, kolikor je lokalnih skupnosti, torej lahko pri lokalnih volitvah govorimo kvečjemu o 212 specifičnih volitvah. Poleg tega so lokalne volitve namenjene oblikovanju organov lokalne skupnosti, v kateri potekajo, torej skupnosti, za katero so pomembna vprašanja, ki se nanašajo na življenje te skupnosti; vprašanja lokalnega pomena pa so v manjši meri odvisna od političnih stališč in pogledov, zato sta vloga in pomen političnih strank pri lokalnih volitvah tradicionalno manjši kot pri parlamentarnih.
Kakšno volilno udeležbo lahko pričakujemo na lokalnih volitvah?
Glede na to, da bodo lokalne volitve sledile parlamentarnim, dvema krogoma predsedniških in da lokalnim volitvam sledijo še trije referendumi, se bojim, da volilna udeležba ne bo pretirano visoka, najbrž nekje na ravni prejšnjih lokalnih volitev. Raziskovalci sicer opažamo, da je volilna udeležba sorazmerna z velikostjo občin. Večja ko je občina, nižja je volilna udeležba in obratno. Menim, da je tako zaradi občutka pripadnosti lokalni skupnosti. Vidi se, da je demokracija doma prav v majhnih občinah, ki so v Sloveniji pogosto kritizirane, češ da so premajhne. Tam se ljudje poznajo; volitve so zanje dogodek, ko gredo izvolit svoje predstavnike, ki jih pogosto tudi osebno poznajo.
