Sir izdelujejo že tisoč let

Tisočletna tradicija sirarstva v Posočju se je ohranila do danes. Na njeni osnovi je nastala Mlekarna Planika, ki z odkupovanjem mleka od domačih kmetov pripomore k obstoju živinoreje, obdelanosti kmetijskih zemljišč, prispeva k dohodku družin in zaposlovanju delavcev na teh območjih. Je četrta največja mlekarna v Sloveniji in še edina v stoodstotni lasti kmetov. Imajo tudi lastno ekološko posestvo Bogata v Bovcu z okrog 130 kravami molznicami.

Da bi prikazali dediščino in način pridelave, ki ga posnemajo, so postavili in skupaj s Tolminskim muzejem odprli sirarski muzej. Ta pripoveduje zgodbo o pridelavi sirov v Posočju skozi zgodovino. »Mlekarna je začela sirarstvo, pozneje pa tudi proizvodnjo jogurtov,« smo izvedeli v Kobaridu.

»Novozgrajena mlekarna je do leta 1959 poslovala kot samostojno podjetje pod imenom Sirarna Kobarid.V tem letu se je združila s Planiko iz Tolmina in tako postala del mlekarske organizacije na Tolminskem. Poslovno-tehnično sodelovanje z delovno organizacijo Josip Kraš je v letu 1967 privedlo do združitve, tako da so od tega leta poslovali kot samostojni obrat v okviru te delovne organizacije, 1989. pa so se združili v enovito delovno organizacijo. Po osamosvojitvi Slovenije v letu 1991 pa so se začele kopičiti težave v podjetju, kar je pripeljalo do tega, da je šla leta 1995 Kraš Planika v stečaj.«

Kmetijska zadruga Tolmin je zatem ustanovila lastno podjetje Mlekarna Planika. Od stečajnega upravitelja je najela mlekarski obrat in začela predelavo mleka. Leto 1995 je bilo prelomno za kmetijstvo v dolini Soče, pravijo v Mlekarni Planika.

»Za Posočje sta značilni tisočletna tradicija in dediščina planinskega pašništva in sirarstva,« so pojasnili v muzeju. »Prve omembe planin zasledimo že v pisnih virih iz 12. in 13. stoletja. Zato so se v mlekarni odločili, da s Tolminskim muzejem postavijo zgodovinsko-etnološko zbirko Od planine do Planike, kjer to dediščino predstavljajo različnim skupinam obiskovalcev, svojim kupcem, šolarjem in izletnikom. To živo tradicijo je v poletnem času mogoče videti na planinah v Posočju, vendar marsikomu ni dano, da bi se opravil tja, ali pa za to nima časa. Zato lahko obišče muzej. Opažajo, da se domači in tuji turisti, ki vse bolj množično obiskujejo dolino Soče, vedno bolj zanimajo za tukajšnjo tradicijo in lokalno hrano.«

V muzeju si obiskovalci med drugim lahko ogledajo staro sirarno z ognjem pod kotlom in arhivsko klet, kjer zorijo stare sire tolmince. Na ogled je planinski stan z vso potrebno opremo za predelavo mleka v sir, ki jo še danes uporabljajo na planinah Posočja. Zgodovinska etnološka zbirka je nastala pod strokovnim vodstvom Tolminskega muzeja. Na panojih je predstavljena zgodovina sirarstva od težkih začetkov pa vse do današnjih dni. Poleg sirarskega stanu je zelo zanimiv osrednji del zbirke, ki jo predstavlja kratek film, s pomočjo katerega lahko obiskovalci dobijo nazoren prikaz dela in življenja na planinah. Planinska naselja so v Posočju zelo tipična in drugačna od tistih v Bohinju. Razstavljeni so staro sirarsko orodje in pribor ter predmeti, ki so jih uporabljali planšarji pri svojem delu na planinah v preteklosti, nekateri pa še danes.



Z obiskom muzeja želijo obiskovalcem prikazati in približati današnjo predelavo mleka v sire in druge mlečne izdelke v današnji Mlekarni Planika, kjer upoštevajo stare recepte in izročilo naših prednikov. V muzeju je mogoče kupiti spominke, izdelke lokalne obrti in druga uporabna darila domače obrti ter mlečne izdelke.