IZOBRAŽEVANJE
Širi obzorja in združuje ljudi
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, največja mreža za izobraževanje starejših odraslih pri nas, letos zaznamuje 34 let delovanja.
Odpri galerijo
Univerza za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) je bila uradno ustanovljena leta 1986 (ustanovila sta jo Andragoško društvo Slovenije in filozofska fakulteta v Ljubljani), vendar začetek sega v leto 1984, ko je dr. Dušana Findeisen po zgledu Francije začela prvo eksperimentalno obliko izobraževanja starejših pri nas. K umestitvi UTŽO v slovenski prostor je največ prispevala prof. dr. Ana Krajnc, vodilna slovenska andragoginja. K njenemu razvoju je intenzivno in z navdušenjem pripomoglo tudi prvih šest starejših študentov ter študentje andragogike na filozofski fakulteti v Ljubljani, med njimi naša sogovornica Alijana Šantej, prof. pedagogike in vodja UTŽO v Ljubljani.
»Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje povezuje 51 univerz po vsej Sloveniji. Zgolj v Ljubljani združuje 3100 starejših študentov v 267 študijskih skupinah.«
Čeprav nosi naziv univerza, se od klasične precej razlikuje. Študentje UTŽO nimajo izpitov, so pa visoko motivirani za izobraževanje, učijo se zato, ker želijo pridobiti novo znanje, razviti nove družbene vloge in se vključiti v nova socialna okolja, pravi Šantejeva. Prav tako se z mentorji ne srečujejo na vsakodnevnih predavanjih, ampak enkrat na teden v študijskih skupinah. »Mentorji so aktivni in upokojeni univerzitetni predavatelji, srednješolski učitelji, umetniki, novinarji, raziskovalci in drugi strokovnjaki.« V pestrem naboru študijskih skupin vsakdo zagotovo najde kaj zase: lahko se odloči za spoznavanje umetnosti, kulture drugih narodov, naravoslovja, za učenje tujih jezikov, kaligrafije, keramike, slikarstva, ustvarjalnega pisanja, za seznanjanje z gledališčem, arhitekturo, osnovami pravnega znanja, novimi tehnologijami in družabnimi omrežji pa še kaj bi se našlo.
»Svoje znanje in izkušnje delijo v programih prostovoljnega dela, ki jih razvijamo v sodelovanju z javnimi ustanovami – recimo z muzeji, Unicefom, botaničnimi vrtovi.«
Paleta dejavnosti UTŽO starejšim omogoča večjo vključenost v družbo, uveljavljanje večje družbene enakosti, doseganje prepoznavnosti v družbi, pridobivanje družbene moči, dejavno staranje, krepitev družbenih vezi z drugimi generacijami in družbenimi skupinami, ocenjuje Alijana Šantej. Ko sem upokojeno sosedo ter njene kolegice in kolege na omenjeni univerzi povprašala, zakaj jo obiskujejo, so mi v en glas zatrdili, da zato, ker bi radi še kaj zanimivega izvedeli, se česa naučili, pa tudi zaradi druženja, »saj se imamo res fino«.
»Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje povezuje 51 univerz po vsej Sloveniji. Zgolj v Ljubljani združuje 3100 starejših študentov v 267 študijskih skupinah.«
Čeprav nosi naziv univerza, se od klasične precej razlikuje. Študentje UTŽO nimajo izpitov, so pa visoko motivirani za izobraževanje, učijo se zato, ker želijo pridobiti novo znanje, razviti nove družbene vloge in se vključiti v nova socialna okolja, pravi Šantejeva. Prav tako se z mentorji ne srečujejo na vsakodnevnih predavanjih, ampak enkrat na teden v študijskih skupinah. »Mentorji so aktivni in upokojeni univerzitetni predavatelji, srednješolski učitelji, umetniki, novinarji, raziskovalci in drugi strokovnjaki.« V pestrem naboru študijskih skupin vsakdo zagotovo najde kaj zase: lahko se odloči za spoznavanje umetnosti, kulture drugih narodov, naravoslovja, za učenje tujih jezikov, kaligrafije, keramike, slikarstva, ustvarjalnega pisanja, za seznanjanje z gledališčem, arhitekturo, osnovami pravnega znanja, novimi tehnologijami in družabnimi omrežji pa še kaj bi se našlo.
Imamo se fino
Starejših študentov ne bomo srečali le v prostorih UTŽO, kamor nasmejani in vedoželjni prihajajo po novo znanje in veščine. Sodelujejo namreč na javnih dogodkih univerze in drugih organizacij – na festivalih, sejmih, konferencah, posvetih – npr. posvet o srebrni ekonomiji, mednarodni festival znanja in kulture starejših, vseslovenski festival nevladnih organizacij Lupa, dnevi evropske kulturne dediščine, teden vseživljenjskega učenja, noč knjige, teden evropskih jezikov. Za Obdonavski festival v Ulmu so izdali monografijo Kruh skozi čas, v kateri so strnili svoja raziskovanja, pisanje, fotografije in slike, je na člane ljubljanskega novinarskega in likovnega krožka ponosna sogovornica. Univerza oziroma njeni študentje se lahko pohvalijo tudi s prostovoljstvom.»Svoje znanje in izkušnje delijo v programih prostovoljnega dela, ki jih razvijamo v sodelovanju z javnimi ustanovami – recimo z muzeji, Unicefom, botaničnimi vrtovi.«
Paleta dejavnosti UTŽO starejšim omogoča večjo vključenost v družbo, uveljavljanje večje družbene enakosti, doseganje prepoznavnosti v družbi, pridobivanje družbene moči, dejavno staranje, krepitev družbenih vezi z drugimi generacijami in družbenimi skupinami, ocenjuje Alijana Šantej. Ko sem upokojeno sosedo ter njene kolegice in kolege na omenjeni univerzi povprašala, zakaj jo obiskujejo, so mi v en glas zatrdili, da zato, ker bi radi še kaj zanimivega izvedeli, se česa naučili, pa tudi zaradi druženja, »saj se imamo res fino«.