GOZDNA AKCIJA

Skavti in lionisti pomagali gozdu (FOTO)

Podjetje Slovenski državni gozdovi že šestič izpeljalo akcijo. Avtohtone vrste vzgojili iz semen s poseke, kjer so sadili.
Fotografija: Udeleženci so najprej dobili navodila, kaj je pomembno pri sadnji dreves. FOTOGRAFIIJE: Simona Fajfar
Odpri galerijo
Udeleženci so najprej dobili navodila, kaj je pomembno pri sadnji dreves. FOTOGRAFIIJE: Simona Fajfar

Podjetje Slovenski državni gozdovi (SiDG) je letos že šesto leto zapored izpeljalo akcijo sadnje dreves Pomladimo gozdove. Potekala je minulo soboto na petih krajih po Sloveniji. Pred desetletji so bile ogolele površine v gozdovih nepredstavljive, zdaj pa so zaradi naravnih ujm in lubadarja realnost, saj so samo lani zaradi žuželk posekali 735.369 kubičnih metrov lesa. Po podatkih zavoda za gozdove je samo lani zaradi lubadarja nastalo 512 hektarjev ogolelih površin, največ, 137 hektarjev, na gozdnogospodarskem območju (GGO) Kranj, 88 hektarjev na območju GGO Slovenj Gradec, 80 hektarjev na GGO Novo mesto in 49 hektarjev na GGO Kočevje.

Lionsi so se zavzeto lotili sadnje dreves.
Lionsi so se zavzeto lotili sadnje dreves.
Obisk Fabricia Oliveira, predsednika Lions International, bo ostal v spominu tudi po posajenem drevesu pri Športni dvorani v Kočevju.
Obisk Fabricia Oliveira, predsednika Lions International, bo ostal v spominu tudi po posajenem drevesu pri Športni dvorani v Kočevju.
Pri sadnji hrasta so morali v zemljo dobro zapičiti tudi palico.
Pri sadnji hrasta so morali v zemljo dobro zapičiti tudi palico.

Slovenski gozdovi imajo zaradi sonaravnega gospodarjenja, ki ga je v 19. stoletju uveljavil Auerspergov upravitelj gozdov Leopold Hufnagl, ta je določil prebiralno gospodarjenje v nasprotju s takrat prevladujočimi goloseki, zelo visoko sposobnost naravne obnove. »Deset odstotkov slovenskih gozdov obnavljamo na umeten način, torej s sadnjo dreves, ves preostali gozd pa se obnavlja sam,« je na eni od posek v Rogu, kjer je potekala akcija na Kočevskem, povedal mag. Marko Matjašič, direktor SiDG.

Z akcijo Pomladimo gozdove je po vsej Sloveniji drevesa – seveda avtohtone drevesne vrste z območja, kjer so sadili – sadilo okoli 1000 ljudi, ki so letos posadili okoli 7000 sadik. »Glavni namen te tradicionalne akcije je promoviranje gozdarstva in našega največjega naravnega bogastva, gozda,« je razložil Marko Matjašič.

»Naredili smo veliko dobrega in sledili svojemu poslanstvu, da pomagamo lokalnim skupnostim in ljudem v stiski,« pravi guverner Vladimir Bahč.
»Naredili smo veliko dobrega in sledili svojemu poslanstvu, da pomagamo lokalnim skupnostim in ljudem v stiski,« pravi guverner Vladimir Bahč.
K sadikam hrasta so spadale tudi palice.
K sadikam hrasta so spadale tudi palice.

Na kočevski poseki se je zbralo okoli 170 ljudi. Ob dogovorjeni uri je bilo tam okoli 30 tistih, ki so zaposleni v SiDG, in njihovih svojcev, tudi majhnih otrok, ter prostovoljcev, ki želijo pomagati pri obnovi gozdov. Velika in zagnana delovna skupina, ki tradicionalno prihaja na to akcijo, so bili tudi skavti iz Novega mesta, ki so nadaljevanje sončnega dneva izkoristili za bivanje v skavtskem domu na Žagi. »Vsako letos so nam v veliko pomoč,« je razložila Suzana Rankov s SiDG.

Sadili avtohtone vrste

Letošnje akcije sadnje dreves so se na Kočevskem udeležili tudi člani Lions klubov iz vse Slovenije. Najprej so poslušali Damjana Južniča, vodjo poslovne enote SiDG Kočevje, ki jim je razložil, da bodo sadili avtohtone vrste, to so smreka, hrast in divja češnja, ki so jih dejansko vzgojili iz semen s poseke, kjer bodo sadili. Razložil jim je tudi postopek sadnje drevesc in najpogostejše napake, ki se jim poskušamo izogniti: vse korenine morajo biti v zemlji, drevo mora biti postavljeno naravnost in na koncu zemljo okoli drevesca dobro potlačimo še z nogami.

Kakšnih 60 članov Lions klubov pa na Kočevsko ni prišlo le zaradi pomlajevanja gozda. Po novem ima Zveza Lions klubov Slovenije 61 Lions klubov in 16 Leo Klubov, to je Lions klubov mladih. Zadnji in na novo ustanovljen, 61., je Lions klub iz Kočevja, ki ima 21 članov, vodi pa ga ustanovni predsednik Andrej Mladenovič, ki je sicer podžupan občine Kočevje. »Mi smo v svetovnem merilu posebnost, ker imamo v tako majhni državi tako veliko število Lions klubov in kar 1538 članov,« je povedal guverner Vladimir Bahč. Novomeščan je zadovoljen s tem, kaj so lionsi naredili v dosedanjih 35 letih delovanja: »Naše geslo je Pomagamo, vendar to ni le slogan, ampak način življenja. V tem času smo naredili veliko dobrega in sledili svojemu poslanstvu, da pomagamo lokalnim skupnostim in ljudem v stiski.«

Področja, kjer pomagajo, so zelo različna, saj ima vsak klub svojo posebnost: od tega, da organizirajo humanitarne dogodke, sodelujejo z domovi za starejše do najpomembnejšega projekta, doniranja hrane, ki je primer dobre prakse na mednarodnem nivoju. Rezultat 35-letnega dela v okviru Lions kluba, ki je največja humanitarna organizacija na svetu, ki temelji na članstvu – imajo 1,4 milijona članov v 200 državah –, pa je bil tudi večdnevni obisk predsednika Lions International Fabricia Oliveira, ki je s pohvalami slovenskim lionistom pri Športni dvorani v Kočevju zasadil drevo.

»Naredili smo veliko dobrega in sledili svojemu poslanstvu, da pomagamo lokalnim skupnostim in ljudem v stiski,« pravi guverner Vladimir Bahč.
»Naredili smo veliko dobrega in sledili svojemu poslanstvu, da pomagamo lokalnim skupnostim in ljudem v stiski,« pravi guverner Vladimir Bahč.
K sadikam hrasta so spadale tudi palice.
K sadikam hrasta so spadale tudi palice.
Brez fotografiranja seveda ni šlo.
Brez fotografiranja seveda ni šlo.

Hvala za sodelovanje

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije

Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?


Potrjujem vse Sprejmem nujne Več informacij