Skladbo mu je v sanjah narekoval sam vrag

Konec februarja bo minilo 250 let od smrti skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija. Občina Piran s partnerji je včeraj predstavila program koncertov in drugih dogodkov, ki so ga naslovili Tartini 250. Letos bodo organizirali več kot 60 raznovrstnih kulturnih in znanstvenih prireditev. Projekt poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.


»Giuseppe Tartini je najbolj prepoznaven Pirančan, njegov sloves se je v času njegovega življenja razlegal po vsej Evropi,« so povedali na novinarski konferenci. »Danes virtuoza pozna bolj tuja kot domača javnost. S številnimi dogodki, ki se bodo prepletali v njegovo čast skozi vse leto, in skozi tančico skrbno izbranih prireditev v okviru rednega festivalskega ter prazničnega programa bo izvedenih več kot 60 glasbenih, umetniških, turističnih, znanstvenih, otroških, kulinaričnih, enoloških in med drugim pustnih dogodkov. Z njimi želimo v slovensko Istro privabiti čim širšo javnost, ki se bo seznanila, morda celo prvič, z delom in življenjem slovitega virtuoza.«

Postal naj bi duhovnik

Tartini se je rodil 8. aprila 1692 v Piranu, umrl pa 26. februarja 1770 v Padovi. Bil je eden največjih violinistov svoje dobe. Osnovno izobrazbo je pridobil doma in v kolegiju dei Padri delle Scuole Pie v Kopru, sicer pa je bil sprva namenjen duhovniškemu stanu. Leta 1708 je začel študirati pravo na univerzi v Padovi, nato se je 1710. skrivaj poročil z Elizabeto Premazore (hčerjo ali nečakinjo kardinala škofa Giorgia Cornara) in zato moral Padovo zapustiti. Zatekel se je k minoritom v Assisi, bival pa je še v Anconi in Benetkah. Aprila 1721 je spet prišel v Padovo in bil imenovan za prvega violinista ter vodjo koncertistov bazilike sv. Antona. Leta 1727 ali 1728 je tu zasnoval lastno šolo za violinsko igro.


Tartini je eden najvidnejših violinistov 18. stoletja v Italiji. Zapustil je obsežen opus: okoli 130 koncertov, več kot 170 sonat za violino in tako dalje. Njegovo najslavnejše delo je sonata Vražji trilček. Legenda pripoveduje, da se mu je v snu prikazal sam vrag, ki je igral na violino. Takoj ko se je prebudil, je melodijo zapisal. Tako naj bi nastala ena najbolj znanih in najzahtevnejših evropskih skladb za violino.

Igral bo na Tartinijevo violino

Pri projektu Tartini 250 je Občina Piran v vlogi vodilnega partnerja skupaj z Združenjem Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran, Turističnim združenjem Portorož, Tartini festivalom, Samoupravno skupnostjo italijanske narodnosti Piran, Italijanskim središčem Carlo Combi, Društvom za zgodovinske in geografske študije Piran ter Pomorskim muzejem Sergej Mašera Piran pripravila programsko knjižico, ki jo je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil vodja projekta Dragan Klarica.
Med osrednjimi prireditvami velja posebej omeniti koncert Tartini 250. Na njem bodo nastopili violinist Salvatore Accardo z Novim komornim orkestrom Feruccio Busoni pod vodstvom Massima Bellija. Otvoritveni koncert sovpada z zaključkom projekta tARTini, ki je sofinanciran iz programa Interrega Italija-Slovenija.



»Na dan razgrnitve Tartinijevega spomenika na Tartinijevem trgu pred 124 leti, 2. avgusta letos, bomo prisluhnili edinstvenemu Utu Ughiju,« je poudaril Klarica. »Ob spremljavi filharmonikov iz Rima bo igral na Tartinijevo violino. V Ankaranu bo 14. junija nastopil Črtomir Šiškovič z Godalnim kvartetom Dissonance. V Izoli bodo julija na Manziolijevem trgu proslavljali občinski praznik, takrat bodo nastopili Il Terzo suono. Praznovanju 250. obletnice smrti največjega glasbenika tega prostora se pridružuje Koper s filharmonično poslastico v oktobru, ki naj za zdaj ostane skrivnost. Za vse ljubitelje baročne klasične glasbe bodo zagotovo nadvse zanimivi Venice Baroque Orchestra. Ti bodo odprli Tartini festival 20. avgusta.«

V doma izdelanih maskah

Praznovanje ne bo zgolj glasbeno obarvano, ker si želijo organizatorji pričarati dogajanje v času maestra Tartinija. »Zato smo v 250. obletnico vključili vse ljudi, od prebivalcev ulice Tartini v Izoli do naših Pirančanov in Pirančank, ki bodo na tradicionalnem pustnem plesu zaplesali v doma izdelanih maskah ob glasbi od Tartinija do tehna. Obalne galerije bodo organizirale tematski ex tempore, mednarodno tekmovanje mladih violinistov pa bo objelo mlajše generacije. Filatelistično in numizmatično društvo Piran bo dogodku posvetilo spominski poštni žig in priložnostno razstavo znamk, 16. junija pa bomo v dogovoru s TV Slovenija izvedli posebno oddajo Dobro jutro. Potekala bo v živo, z vsebinami, povezanimi s Tartinijevo zgodbo,« sporočajo iz Pirana. Dodajajo, da bo kmalu vzpostavljena spletna stran www.tartini250.eu, kjer bodo objavljeni vsi dogodki, tudi tisti, ki jih za zdaj še ni v programski knjižici, saj se partnerji programu še pridružujejo. Letos pričakujejo več kot 10.000 obiskovalcev, ki si bodo ogledali program Tartini 250.


Ob 250. obletnici smrti je piranski župan Đenio Zadković povedal, da je njegova velika želja, da bi s sodelavci po svojem županovanju vsem ljudem, ki se bodo nekoč ozirali po Tartinijevi dediščini, zapustil trdne temelje odličnih kulturnih vsebin, ki jih bodo nadalje nadgrajevali in razvijali zanamci: »Posredno je to namen evropske prestolnice kulture, da se dvigujeta raven in zavedanje o pomenu kulturne dediščine.«