OSNUTEK POROČILA
Skladišča prazna, odziv vlade ni bil učinkovit
Delo je objavilo osnutek poročila računskega sodišča o nabavi zaščitne opreme ob izbruhu epidemije novega koronavirusa.
Odpri galerijo
V osnutku revizijskega poročila, ki ga je računsko sodišče poslalo revidirancem, je popisano ravnanje vseh déležnikov pri nabavi zaščitne opreme na začetku epidemije. Skupna ugotovitev je, da ravnanje vlade ni bilo učinkovito, pri tem pa ni nihče posebej izpostavljen kot problematičen.
Računsko sodišče, ki ga vodi Tomaž Vesel, je ugotovilo, da ni bil vzpostavljen učinkovit sistem ocenjevanja potreb po nujno potrebni opremi, poroča Delo, ki je objavilo osnutek poročila. Po navedbah Vesela so pri pripravi osnutka upoštevali dejstvo, da so nakupi potekali v res izrednih okoliščinah. Računsko sodišče je tako med drugim ugotovilo, da se je vlada Janeza Janše ob nastopu mandata 13. marca 2020 znašla ob praznih skladiščih, vlada Marjana Šarca pa do odhoda ni pripravila ustreznih podlag za nujne nakupe.
Zaloge zaščitne opreme je začelo ministrstvo prvič sistematično spremljati za bolnišnice 19. marca. Ministrstvo za zdravje, ki ga je tedaj vodil Tomaž Gantar, je po mnenju računskega sodišča v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) sicer učinkovito sproti in celovito spremljalo razvoj širjenja covida 19, a se na pridobljene informacije in opozorila ni dovolj učinkovito odzivalo in ni takoj pristopilo k ugotavljanju zalog in k sistematičnemu ocenjevanju potreb po urgentnih nabavah zaščitne in medicinske opreme. Zavod za blagovne rezerve sploh ni vodil podatkov o zalogah na ustrezen način. Vodil je namreč podatke po vrednosti zalog, ne po vrsti in količini opreme.
Računsko sodišče, ki ga vodi Tomaž Vesel, je ugotovilo, da ni bil vzpostavljen učinkovit sistem ocenjevanja potreb po nujno potrebni opremi, poroča Delo, ki je objavilo osnutek poročila. Po navedbah Vesela so pri pripravi osnutka upoštevali dejstvo, da so nakupi potekali v res izrednih okoliščinah. Računsko sodišče je tako med drugim ugotovilo, da se je vlada Janeza Janše ob nastopu mandata 13. marca 2020 znašla ob praznih skladiščih, vlada Marjana Šarca pa do odhoda ni pripravila ustreznih podlag za nujne nakupe.
Ni bilo jasno, kdo je za kaj pristojen
»Izvedba ocenjevanja potreb po opremi tudi zato ni bila učinkovita,« piše v osnutku. Kot so pojasnili, podlage niso omogočale učinkovitega ravnanja revidirancev pri izvajanju ocenjevanja potreb, saj ni bilo vnaprej povsem nedvoumno jasno, kdo je pristojen za določitev vrste potreb, kdo in kako zbira podatke o zalogah opreme ter kdo in kako naj ocenjuje količinske potrebe po posameznih vrstah opreme.Prav tako po njihovih ugotovitvah ni bilo vnaprej povsem jasno, kdo določi metodologijo za določanje potrebnih količin opreme, ki jo je treba dodatno nabaviti. »Nekateri revidiranci so zato ocenjevali potrebe, ne da bi bile njihove naloge vnaprej nedvoumno določene in so posamezne postopke izvajali večinoma neorganizirano, nesistematično in neenotno.«
Neučinkovit odziv
Od 14. marca do začetka junija je zavod za blagovne rezerve sklenil 64 pogodb za dobavo zaščitne in medicinske opreme.Zaloge zaščitne opreme je začelo ministrstvo prvič sistematično spremljati za bolnišnice 19. marca. Ministrstvo za zdravje, ki ga je tedaj vodil Tomaž Gantar, je po mnenju računskega sodišča v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) sicer učinkovito sproti in celovito spremljalo razvoj širjenja covida 19, a se na pridobljene informacije in opozorila ni dovolj učinkovito odzivalo in ni takoj pristopilo k ugotavljanju zalog in k sistematičnemu ocenjevanju potreb po urgentnih nabavah zaščitne in medicinske opreme. Zavod za blagovne rezerve sploh ni vodil podatkov o zalogah na ustrezen način. Vodil je namreč podatke po vrednosti zalog, ne po vrsti in količini opreme.