OSNUTEK POROČILA

Skladišča prazna, odziv vlade ni bil učinkovit

Delo je objavilo osnutek poročila računskega sodišča o nabavi zaščitne opreme ob izbruhu epidemije novega koronavirusa.
Fotografija: Na Brnik je v začetku aprila prispela pošiljka zaščitne opreme iz Kitajske, kar si je prišel ogledat tudi minister Zdravko Počivalšek. FOTO: Voranc Vogel
Odpri galerijo
Na Brnik je v začetku aprila prispela pošiljka zaščitne opreme iz Kitajske, kar si je prišel ogledat tudi minister Zdravko Počivalšek. FOTO: Voranc Vogel

V osnutku revizijskega poročila, ki ga je računsko sodišče poslalo revidirancem, je popisano ravnanje vseh déležnikov pri nabavi zaščitne opreme na začetku epidemije. Skupna ugotovitev je, da ravnanje vlade ni bilo učinkovito, pri tem pa ni nihče posebej izpostavljen kot problematičen.

Računsko sodišče, ki ga vodi Tomaž Vesel, je ugotovilo, da ni bil vzpostavljen učinkovit sistem ocenjevanja potreb po nujno potrebni opremi, poroča Delo, ki je objavilo osnutek poročila. Po navedbah Vesela so pri pripravi osnutka upoštevali dejstvo, da so nakupi potekali v res izrednih okoliščinah. Računsko sodišče je tako med drugim ugotovilo, da se je vlada Janeza Janše ob nastopu mandata 13. marca 2020 znašla ob praznih skladiščih, vlada Marjana Šarca pa do odhoda ni pripravila ustreznih podlag za nujne nakupe.

Ni bilo jasno, kdo je za kaj pristojen

»Izvedba ocenjevanja potreb po opremi tudi zato ni bila učinkovita,« piše v osnutku. Kot so pojasnili, podlage niso omogočale učinkovitega ravnanja revidirancev pri izvajanju ocenjevanja potreb, saj ni bilo vnaprej povsem nedvoumno jasno, kdo je pristojen za določitev vrste potreb, kdo in kako zbira podatke o zalogah opreme ter kdo in kako naj ocenjuje količinske potrebe po posameznih vrstah opreme.

Vlada Janeza Janše se je ob nastopu mandata znašla ob praznih skladiščih. FOTO: Uroš Hočevar
Vlada Janeza Janše se je ob nastopu mandata znašla ob praznih skladiščih. FOTO: Uroš Hočevar
Prav tako po njihovih ugotovitvah ni bilo vnaprej povsem jasno, kdo določi metodologijo za določanje potrebnih količin opreme, ki jo je treba dodatno nabaviti. »Nekateri revidiranci so zato ocenjevali potrebe, ne da bi bile njihove naloge vnaprej nedvoumno določene in so posamezne postopke izvajali večinoma neorganizirano, nesistematično in neenotno.«

Neučinkovit odziv 

Od 14. marca do začetka junija je zavod za blagovne rezerve sklenil 64 pogodb za dobavo zaščitne in medicinske opreme.
Zaloge zaščitne opreme je začelo ministrstvo prvič sistematično spremljati za bolnišnice 19. marca. Ministrstvo za zdravje, ki ga je tedaj vodil Tomaž Gantar, je po mnenju računskega sodišča v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) sicer učinkovito sproti in celovito spremljalo razvoj širjenja covida 19, a se na pridobljene informacije in opozorila ni dovolj učinkovito odzivalo in ni takoj pristopilo k ugotavljanju zalog in k sistematičnemu ocenjevanju potreb po urgentnih nabavah zaščitne in medicinske opreme. Zavod za blagovne rezerve sploh ni vodil podatkov o zalogah na ustrezen način. Vodil je namreč podatke po vrednosti zalog, ne po vrsti in količini opreme.

Nejasna vloga gospodarskega ministrstva

Računsko sodišče opozarja tudi na dejstvo, da je vlada v postopke vključila tudi Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova). Na različne elektronske naslove so prihajale številne ponudbe različnih ponudnikov, ki so si jih revidiranci med seboj posredovali, a ne vseh, tako del ponudb sploh ni bil obravnavan. Vloga gospodarskega ministrstva Zdravka Počivalška pri izvedbi nabav ni bila jasna, ministrstvo naj bi aktivnosti podpore zavodu za blagovne rezerve izvajalo brez pooblastil in netransparentno.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije