Škofi, duhovniki in nune plačali kazen (FOTO)
Še čisto malo in blizu Ptuja, v Budini, bodo na svečnico spet pripravili kurentov skok. Ob polnoči in ob soju ognja si bodo kurenti prvič nadeli zvonce ter z glasnim zvonjenjem začeli odganjati zimo in zlo. Sicer pa bo na Ptuju veselo vse od 11. do 21. februarja. Na vrsti je kurentovanje, ki ga je Lonely Planet uvrstil med deseterico najbolj zanimivih karnevalov na svetu in tako v dobro družbo velikih karnevalskih mest, kot so Benetke, Rio de Janeiro in New Orleans.
Maskirani trgovci, uradniki, delavci so skriti pod masko na pustni torek obiskali visoke uradnike, delodajalce, in jim povedali to, kar brez maske ni šlo.
Zagreti mesarski pomočniki
Pustne norčije na Ptuju so veliko starejše, kot bi si lahko mislili. Prvo mestno pustno povorko so pripravili daljnega leta 1873. »Mineva 150 let, odkar so meščani na Ptuju priredili prvo pustno karnevalsko korzo vožnjo po mestnih ulicah,« pripoveduje Marija Hernja Masten, zgodovinarka s Ptuja. Kot pove, so se tistega leta na pustni torek, 25. februarja, samoiniciativno zbrali ptujski meščani in se po glavnih ulicah peljali s štirimi vozovi, dvajset je bilo konjenikov, številni so šli našemljeni kar peš.
»Naslednje leto, 1874., je bil pustni torek 17. februarja in skozi mesto se je že vila velika povorka pustnih mask,« nadaljuje Hernja Mastenova. »Udeleženih je bilo že 14 voz, 16 konjenikov in okoli 60 lepo kostumiranih meščanov. Ker so bile v povorki tudi maškare duhovnikov, škofov in nun, je to pri Cerkvi sprožilo velik val negodovanja; duhovščina in škof iz Maribora so se pritožili pri političnem uradu. Vsi udeleženci so bili kaznovani in vsak je moral plačati 25 goldinarjev kazni. Veliko za malo zabave v enem popoldnevu.«
Kulturna tradicija je vrednota, ki raste in nastaja stoletja, meni zgodovinarka: »Naša pustna, pisno dokazana, sega do leta 1610. Protireformacijska komisija, ki je tistega leta prišla na Ptuj, da bi naredila red med nepokornimi meščani, je ugotovila, da živimo pregrešno in da so v mestu v navadi pustne igre, ki so v prvem tednu v postu in naslednjo nedeljo. Prirejali so jih mesarski pomočniki. Mestni svet tega ni prepovedal. Stanje v mestu, kjer meščani živijo v pregrehi in se nihče ne drži posta, ne more biti boljše, saj člani mestnega sveta ne dajejo nobenega dobrega zgleda. Komisija je mestu ukazala ukiniti 'te nesmiselne pustne igre vseh izučenih mesarskih pomočnikov in drugih meščanov'!« Odlok ni pomagal. Ptujska invalidska uprava je leta 1757 izvedla svoj pustni bal kljub prepovedi prirejanja pustnih plesov zaradi sedemletne vojne, čeprav je plačala davek na glasbo na prireditvi.
Kurenti skriti pod slamo
Izhodišče modernemu pustovanju ter polet pustnim in karnevalskim prireditvam na Ptuju je dalo okrepljeno meščanstvo 19. stoletja, razvoj mesta in nastanek raznih društev. »Številna domača društva so kar tekmovala med seboj, katero bo imelo bolj izvirno in bolje obiskano pustno prireditev,« pripoveduje Marija Hernja Masten. »Popularni so bili maskenbali s posebno tematiko: Na kmetiji je lepo, O umetnosti pa ni ne duha in sluha, Mornarsko življenje itd. Na pepelnično sredo so v hotelih in gostilnah prirejali slanikove pojedine. Ptujski šaljivci so izdali celo nekaj številk pustnega časopisa, Ptujski ponedeljkov pustni list, organ za svobodo maškar in njihovih pravic v krčmah (1897), in v njem okrcali mestno oblast, razgalili slabosti dnevne politike in someščanov.«
Na vasi je pust potekal ob kolinah, kurentih, picekih, rusah in krajevno običajnih »fašenskih maškorih«, ki so hodili od hiše do hiše z dobrimi voščili. Tudi te je hotela starojugoslovanska oblast ukiniti. Pa se je kurentom uspelo mimo mitnice, pod kupom slame na vozu, pretihotapiti v mesto in meščanom predati svoje pogansko sporočilo: Kmalu bo tukaj pomlad!
Tudi po letu 1945 je pust na Ptuju živel dalje. Maskirani trgovci, uradniki, delavci so skriti pod masko na pustni torek obiskali visoke uradnike, delodajalce, in jim povedali to, kar brez maske ni šlo.
Ples pod palmami
Kurentovanje na Ptuju torej ni novo, kot bi morda zmotno mislili. V predpustnem času so organizatorji pustnih zabav oglaševali svoje prireditve v lokalnem časopisju že pred uradnim začetkom kurentovanja. Tako je bila predpustna maškarada 23. februarja 1952 v Titovem domu. Med drugim so zapisali, da so »dostojne maske zaželene«, napovedali so nagrajevanje mask, bife, bar in jazz ter vstopnino 50 dinarjev.
Na pustni torek, 22. februarja 1955, so pripravili pustni karneval na Ptuju. Zbirališče vseh mask je bilo pred gimnazijo v Prešernovi ulici, od koder je šla povorka vseh mask, kurentov, konjenikov in skupin z godbo na čelu po ulicah do Narodnega doma, kjer se je že popoldne začel ples pod palmami. Zanimivo: v povabilu so že tedaj zapisali, naj nastopajoči sodelujejo pri staroslovanskem običaju – pri kurentovanju na Ptuju. Torej so ta izraz uporabljali že pred več kot šestdesetimi leti. Na pustni torek leta 1955 je bilo na ptujskih ulicah in trgih veliko mask. Pustno veselje je res postalo vseljudsko.
»Za meščana Ptuja je pust pomenil, da smo se na pustno soboto dobili vsi doma,« še pove Marija Hernja Masten. »Namreč vsi tisti, ki smo šli na zabavo. To je bil najlepši del maskiranja. Toliko smeha, zabave ob oblačenju čudnih kostumov, ki smo jih poprej pozno v večere skupaj šivali, vprašanj, ali nas bodo spoznali, kam vse bomo šli in kje se bomo na koncu usidrali.« In sklene: »Tradicije se ne da zatreti, prepovedati, odpraviti z odlokom ali pa je samovoljno uvesti. Tradicijo mesto ima ali pa je nima. Verjamem, da jo Ptuj ima.«
