ŠTANJEL
Škratica Burja vabi na pustolovščino
Kraški biser Štanjel je vedno bolj zanimiv tudi za otroke.
Odpri galerijo
Štampiljko na prvi postaji varuje iz lesa izrezljana škratica Burja. Fotografije: Iztok Ilich
V drugi polovici junija so v obilici prireditev, povezanih z raziskovanjem in predstavljanjem zgodovinskega in etnološkega izročila Štanjela in Krasa, prišli na svoj račun tudi otroci vseh starosti. Pod streho festivala Gledanica so dobili dve izvirni slikanici in z njima kopico idej, kako se dejavno vključiti v preplet domišljijskega in stvarnega sveta. Povrhu so se lahko udeležili delavnice izdelovanja starodavnih glasbil, ki jo je vodil Marino Kranjac, še posebno dekleta pa so bila povabljena k pletenju čudodelnih venčkov svetega Ivana.
V prvi slikanici Sveti meč pravice je Matija Cipurić upodobil pravljično pripoved Tine Rožac o življenju v prazgodovinskih kaštelirjih z zgodbo pogumnega in pravičnega Avika ter njegove zveste vrstnice Dite v ospredju, druga, Škratje s Krasa, pa ni toliko namenjena branju ali poslušanju kot aktivni udeležbi na krožni poti skozi kraški gozd in gmajno. Uroš Grilc – že avtor petih podobno poučnih škratjih dogodivščin drugod po Sloveniji – je zanjo napisal besedilo, slikovni del pa je prispeval izkušeni ilustrator Zvonko Čoh.
Ta slikanica je pravzaprav le izhodišče za pustolovščino, ki je zgolj branje ne more pričarati. Na zemljevidu na platnicah izdaje označena pot je namreč speljana tudi v resnici, povezuje pa 12 postaj, na katerih navihani škrata Kamen in Ruj ter škratica Burja, trije pečati Krasa, opozarjajo na zgodovinske, etnološke in ekološke vrednote kamnitega Štanjela in okolice. Nujen popotni pripomoček je Krasna beležka z nalepkami, igricami, ugankami ter razlagami in navodili, kaj morajo pohodniki storiti ali na kaj naj bodo pozorni, ko se z najdejo ob robu kraškega pašnika ali vinograda, pred vrtačo in mogočnim hrastom ali postojijo pred najpomembnejšimi stavbami v vasi.
Spotoma so predstavljene tudi najznačilnejše kraške živali, od človeške ribice in lipicanca do kraškega ovčarja. Za polnejšo mero poučnosti je Grilc poskrbel še s kratko predstavitvijo Srečka Kosovela ter glasbenice in slikarke Ane Kravanja, ki vabi k izdelavi nenavadnih glasbil in zvočil ter žvenketanju nanje.
Pravljična doživljajska pot po škratjem Krasu
V prvi slikanici Sveti meč pravice je Matija Cipurić upodobil pravljično pripoved Tine Rožac o življenju v prazgodovinskih kaštelirjih z zgodbo pogumnega in pravičnega Avika ter njegove zveste vrstnice Dite v ospredju, druga, Škratje s Krasa, pa ni toliko namenjena branju ali poslušanju kot aktivni udeležbi na krožni poti skozi kraški gozd in gmajno. Uroš Grilc – že avtor petih podobno poučnih škratjih dogodivščin drugod po Sloveniji – je zanjo napisal besedilo, slikovni del pa je prispeval izkušeni ilustrator Zvonko Čoh.
Ta slikanica je pravzaprav le izhodišče za pustolovščino, ki je zgolj branje ne more pričarati. Na zemljevidu na platnicah izdaje označena pot je namreč speljana tudi v resnici, povezuje pa 12 postaj, na katerih navihani škrata Kamen in Ruj ter škratica Burja, trije pečati Krasa, opozarjajo na zgodovinske, etnološke in ekološke vrednote kamnitega Štanjela in okolice. Nujen popotni pripomoček je Krasna beležka z nalepkami, igricami, ugankami ter razlagami in navodili, kaj morajo pohodniki storiti ali na kaj naj bodo pozorni, ko se z najdejo ob robu kraškega pašnika ali vinograda, pred vrtačo in mogočnim hrastom ali postojijo pred najpomembnejšimi stavbami v vasi.
12
točk opozarja na vrednote kamnitega Štanjela in okolice.
točk opozarja na vrednote kamnitega Štanjela in okolice.
Spotoma so predstavljene tudi najznačilnejše kraške živali, od človeške ribice in lipicanca do kraškega ovčarja. Za polnejšo mero poučnosti je Grilc poskrbel še s kratko predstavitvijo Srečka Kosovela ter glasbenice in slikarke Ane Kravanja, ki vabi k izdelavi nenavadnih glasbil in zvočil ter žvenketanju nanje.
