Skrbnik CSD ravna proti volji invalida s posebnimi potrebami Dušana!
Tokratno zgodbo začenjamo malo drugače. Od zadaj. Z odgovorom inšpektorata za delo, ki bi si v primeru, če bi odločal o pritožbi, postavil naslednja vprašanja, izhajajoč iz naših vprašanj: »Zakaj je sodišče odločilo, da se mora varovanca postaviti pod skrbništvo, če je mnenje izvedenca psihiatra, da varovanec normalno funkcionira? Zakaj je sodišče odločilo, da se mora nepremičnina varovanca prodati in kupiti novo? Zakaj je varovanec moral poplačati brata? Kaj je določeno v odločbi sodišča in katero ravnanje skrbnika je v nasprotju s to odločitvijo? Ali je skrbnik center za socialno delo ali fizična oseba, ki je sicer zaposlena na centru? Zakaj skrbnik vztraja pri nakupu nepremičnine v Mariboru? Zakaj skrbnik vztraja pri nakupu nepremičnine v višini največ 80.000 evrov? Ali je varovanec dejansko imel kupca za 204.000 evrov? Ali dejansko obstaja hiša v okolici Ljubljane, ki je na prodaj, je primerna za varovanca in si jo ta želi kupiti? Kaj je bilo z ugovori odvetnikov? Kje in kako bo živel varovanec po 18. juliju, ko naj bi se moral izseliti?«
Penali ali najem?
Dušan in Alenka imata danes, ko morata zapustiti zdaj že nekdanje stanovanje, dve možnosti: ali za vsak dan, ko bi ostala v stanovanju, plačati penale v višini 50 evrov, ali pa se začasno preselita v najemno stanovanje. Sporočila sta nam, da sta bila v petek znova na CSD Moste-Polje. Našli so začasno rešitev; za tri mesece gresta v najem, vmes pa naj bi se uredile vse zadeve okoli nakupa nepremičnine v bližini Ljubljane, kot sta želela. »Nisva se pogovarjala s skrbnikom, ta je na dopustu,« je še dodal Dušan.
Ta vprašanja bi si delovna inšpekcija postavila, če bi dobili prijavo glede ravnanja CSD. Prejeli smo jih po tistem, ko smo se z vprašanji obrnili na CSD Moste-Polje, tam so naša vprašanja posredovali Centru za socialno delo Ljubljana, od tam pa so očitno romala na delovno inšpekcijo. Zgodba je v bistvu zelo enostavna. 60-letni Dušan Dobrijević je invalid s posebnimi potrebami, od lani je v pokoju in prejema pokojnino, s katero sam oziroma skupaj z ženo Alenko Bavdež, tudi upokojenko, prosto razpolaga. Do 18. julija, to je dan, ko se morata izseliti, sta živela v stanovanju, katerega lastnica je bila Dušanova mama, ker pa sta živela skupaj, je zanj sredstva prispeval tudi sam. Po njeni smrti bi moral izplačati brata, zato je stanovanje prodal. V ta namen in samo za prodajo in nakup nove nepremičnine mu je sodišče maja 2021 postavilo skrbnika s CSD Moste-Polje Miho Kosca.
Skrbnik na dopustu
Sodišče je s sklepom skrbniku določilo obseg nalog, ki jih je novembra lani na skrbnikov predlog razširilo: odprtje novega računa, kamor se nakaže kupnina od prodaje solastniškega stanovanja, pri čemer z denarjem razpolaga izključno skrbnik; denar mora porabiti za nakup nove nepremičnine in plačila stroškov, vse pravne zadeve. Poudarjamo, da je skrbnika dobil samo za namen ureditve stanovanjskega problema, saj je tudi iz izvida psihiatrične klinike iz aprila letos izhaja, da je psihično stanje 60-letnika stabilno in urejeno, pri čemer v celoti skrbi za vse svoje potrebe.
»Miha Kosec že vse od začetka vztraja pri nakupu garsonjere v Mariboru in tudi ureja vse potrebno glede kupo-prodajne pogodbe, čeprav sem mu večkrat – o njegovi samovolji pa sem obvestil tako sodišče kot CSD, celo na zagovornika načela enakosti (odziv zagovornika objavljamo pod tem odstavkom), a nimam nobenega odgovora – rekel, da tja ne grem. V Ljubljani sem vse življenje, tu imam zdravnike, ko jih potrebujem, ljudi, s katerimi se družim. Enostavno želim živeti v okolju, ki ga poznam,« pojasnjuje sogovornik. Sprašuje se, kakšno korist ima Kosec pri tem, da vztraja. »Poleg tega niti ne vem točno, koliko denarja imam na računu, saj vztraja tudi, da se za nakup stanovanja – pa ve, kako draga so, nameni le okoli 85 tisoč evrov. Skratka, od novembra lani ni uredil nič, 18. pa morava z ženo iz stanovanja v Ljubljani,« še dodaja. Alenka dodaja, da sta sama našla hiško v okolici Ljubljane. »Nakup naju bi stal 88 tisoč evrov, preseliva se lahko takoj,« pravi Alenka in dodaja, da najem za njiju zaradi previsokih najemnin ne pride v poštev.
Odziv zagovornika načela enakosti
»Netočna je izjava gospoda, o katerem piše novinarka, da se je obrnil tudi na Zagovornika načela enakosti, a ni prejel odgovora. Prijavo domnevne diskriminacije je Zagovorniku oddal 3. julija, odgovor pa mu je bil po elektronski pošti poslan 5. julija 2023. Anonimiziran povzetek svetovanja gospodu je objavljen tudi na Zagovornikovi spletni strani.«
Pravita tudi, da sta za ljubljansko stanovanje imela kupca za 204 tisoč evrov, a ju skrbnik ni upošteval, stanovanje je prodal za 191 tisoč evrov. »Od tega zneska je brat dobil četrtino, ostalo je okoli 143 tisoč evrov. No, potem je plačal še kup nekih stroškov, okoli 46 tisoč evrov, ostalo naj bi mi skoraj 97 tisoč evrov,« pojasnjuje Dušan.
»Vse, kar pravita, drži,« potrdi tudi njegov pooblaščenec Milan Vajda. Na CSD je 3. julija poslal dopis, da se z nakupom nepremičnine, ki ni po volji njegove stranke, počaka in se jima najde stanovanje za kratkoročni najem. »Vztrajamo, da je stanovanje v Ljubljani,« pravi Vajda. No, odgovora CSD še nima. Tako na skrbnika Kosca kot na pristojni CSD smo poslali vprašanja, na katera pa ne eni ne drugi niso odgovorili. Z elektronske pošte skrbnika smo dobili odgovor, da je do 14. julija na dopustu, enota Moste-Polje pa je naša vprašanja posredovala CSD Ljubljana, ki naj bi bil pristojen za pojasnila, od tam pa so očitno romala in delovno inšpekcijo. »Namen skrbništva, kot je opredeljen v družinskem zakoniku, je varstvo osebnosti posameznika, ki je postavljen pod skrbništvo. Varstvo osebnosti pa se uresničuje med drugim tudi z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter z zavarovanjem njenih premoženjskih in drugih pravic ter koristi,« so uvodoma zapisali na inšpektoratu.
Upoštevati želje varovanca
»Sodišče v odločbi o postavitvi osebe pod skrbništvo določi tako skrbnika kot obseg skrbnikovih pravic in obveznosti. Pri tem mora sodišče ob upoštevanju želja osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, upoštevati predvsem varovančeve potrebe in koristi, po postavitvi pod skrbništvo pa se od skrbnika zahteva, da varovancu v okviru njegovih sposobnosti omogoči oblikovanje življenja po lastnih željah in predstavah. Družinski zakonik večkrat navaja, da je treba upoštevati želje osebe, ki je postavljena pod skrbništvo (in tudi njegovih bližnjih), če je to v njegovo korist. Prav to tehtanje med izraženimi željami osebe, ki se postavlja ali je že postavljena pod skrbništvo, ter zagotavljanjem zadovoljevanja njegovih potreb, uveljavljanjem njegovih pravic in koristi je osnovni izziv tako za sodišče v odločanju o postavitvi pod skrbništvo, kot za skrbnika pri izvajanju skrbniških nalog,« je zapisala Jerica Preskar z Inšpektorata RS za delo.
»Odgovor na vaša vprašanja je torej, da se mora skrbnik pred vsakim pomembnejšim opravilom posvetovati z varovancem ter upoštevati njegovo mnenje, če ga je varovanec izrazil in je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Posvetovanje in upoštevanje pa ne pomenita, da je skrbnik dolžan ravnati v skladu z izraženim mnenjem varovanca, če to ni v skladu s koristmi varovanca,« je še dodala.
