Skriti zaklad žirovskega naivca
Jože Peternelj Mausar je (bil) eden naših najboljših slikarjev samorastnikov. S Konradom Peterneljem, Maksimom Sedejem in Ivanom Gluhodedovom je sestavljal znamenito žirovsko četverico, ki je bila nekakšna protiutež Hlebinski šoli na Hrvaškem, katere začetnik je bil legenda naivnega slikarstva Ivan Generalić. Naivno slikarstvo je vrh doseglo v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja in vsi omenjeni slikarji so imeli ogromno razstav tako doma kot v tujini.
Tako se začne pripoved našega lovca na zaklade oziroma umetnine Šentjurčana Aleša Fidlerja, ki je pod drobnogled vzel sliko z naslovom Vsak kmetič ima svoje veselje II, ki jo je leta 1975 naslikal Peternelj Mausar. Razlogov, zakaj se je, kot pravi sam, zapičil ravno v to sliko, je več.
Vsak kmetič ima svoje veselje
Umetnina se pojavlja v vseh publikacijah, katalogih, tekstih, kadar beseda nanese na naivca iz Žirov. »Ta slika po mojem skromnem mnenju sodi v sam vrh slovenskega naivnega slikarstva, in če bo nekdo nekoč naredil lestvico 100 najboljših slik slovenskega naivnega slikarstva, sem prepričan, da bo ta povsem pri vrhu,« navaja sogovornik. Tretji razlog vidi v tem, da gre za sliko, ob kateri nihče ne ostane povsem ravnodušen, ker ima humorni učinek, ki pa je več kot zgolj karikatura. »Gre tudi za sliko, ki so jo Kitajci označili za pornografijo,« kot zanimivost pripomni lovec na zaklade.
»Ta slika iz leta 1975 je slikarjeva kopija iz leta 1968, zato tudi nosi oznako II – kot slika številka 2. In če je to slika številka 2, je mene kot lovca na zaklade zanimala slika številka 1, torej govorim o sliki iz leta 1968. Na poti do tja sem odkril še eno verzijo slike, za katero prav tako veliko ljudi ni vedelo, da sploh obstaja,« pravi Fidler.
Leta 1968 je torej slikar naslikal zanimivo sliko z naslovom Vsak kmetič ima svoje veselje. Baje je ravno takrat, ko jo je dokončal, nekdo vstopil v njegov atelje in se vanjo hipoma zaljubil. Čeprav mu slike ni želel prodati, je bil vztrajen. Menda je rekel, da ne gre iz njegovega ateljeja, dokler mu je ne proda, in tako mu jo je na koncu le prodal. Kdo je ta kupec, ni znano. Lahko da je ta slika danes v tujini, lahko jo ima kakšen Slovenec, lahko jo ima nekdo iz bivše skupne države Jugoslavije, skratka, ne ve se, razkriva naš sogovornik. Kot pravi, je kontaktiral tudi našo največjo Galerijo Likovnih samorastnikov v Trebnjem, a nihče nič ne ve, razen tega, da »obstaja še ena slika«.
Original v hrvaški publikaciji
»No, jaz sem našel na Hrvaškem eno zanimivo publikacijo iz leta 1973. Pet let po originalni verziji slike iz leta 1968 in dve leti pred nastankom druge verzije iz leta 1975. V njej je originalna verzija slike iz leta 1968, na žalost pa je fotografija črno-bela in deloma odrezana, ker so tisti del, kjer se kmetič samozadovoljuje, izrezali, a ko je slikar dojel, da je s prodajo naredil napako, je leta 1970 naslikal podobno z naslovom Umivanje na vasi. Ta slika prikazuje golo žensko v čebru, tokrat je nihče ne poliva z vodo, nekdo pa počiva pred čebrom. Tega, kje je danes ta slika, ne vem,« pravi sogovornik.
Leta 1975 je Peternelj Mausar še enkrat naslikal umetnino iz leta 1968 Vsak kmetič ima svoje veselje II in jo označil z rdečo piko. Tako je označeval njemu ljuba dela in ta so visela pri njem doma. »Ker je slikar pokojni, so to sliko po vsej verjetnosti podedovali njegovi potomci. Ko sem iskal originalno iz leta 1968, sem prebral vse možne publikacije, kataloge razstav, obiskal muzeje in galerije, navezal stike z galerijami po Sloveniji in svetu. Vse zaman. Nikjer nisem našel podatka o lastniku tiste iz leta 1968, sem pa odkril nekaj drugega. Našel sem še eno verzijo, za katero je redko kdo, če sploh kdo, vedel, da obstaja. Slika nima ne naslova ne letnice, kar je nenavadno, ker je Peternelj Mausar večinoma napisal letnico poleg svojega podpisa, tako da ne vem, ali je nastala pred letom 1975 ali pozneje,« poudarja. Kot pravi, gre za malo drugačno verzijo od tistih dveh iz let 1968 in 1975.
Ambasador umetnosti
»Jože Peternelj je vsekakor eden vidnejših in pomembnejših slovenskih samorastniških umetnikov. Bil je tudi ambasador in popularizator slovenske umetnosti po svetu, ker je razstavljal tako rekoč na vseh celinah. Je kakovosten in izviren tako po likovni kot formalni plati. Njegova dela niso samo etnografski zapisi s področja ruralnih Žirov, temveč tudi slavospev kmetskemu življu Poljanske doline. Včasih je znal biti tudi družbeno kritičen. Je pa poln humorja. Skratka, vrhunski naivec za celo območje bivše države,« o Peternelju pravi kustos Loškega muzeja in glasbenik Boštjan Soklič. O sliki, o kateri pišemo, pa pravi, »da je posebna zaradi rahlo erotične motivike, ki ni značilna za naivno umetnost«.
»Motiv ženske v čebru je podoben, vse ostalo je pa malce drugače. Moški, ki jo poliva z vodo, ima drugačen klobuk, v žepu ima steklenico, ima zakrpana oblačila. Namesto tistega kmetiča izza grmovja jo opazujejo kokoške, na drevesu ni več zrelih hrušk, iz dimnika se ne kadi več in tudi hiša je v zelo slabem stanju,« opisuje Fidler.
To sliko je Jože Peternelj Mausar osebno prodal galeristu, zdaj že pokojnemu Zdravku Krvini, s katerim sta bila prijatelja. Nikoli ni bila razstavljena v njegovi galeriji, temveč je bila del njegove zasebne zbirke. »13. junija sem jo odkupil od njegovega sina Jurija Krvine, ki je prav tako osebno poznal slikarja,« pravi ponosni novi lastnik. Koliko je zanjo odštel, nam ni želel razkriti, ker da gre za poslovno skrivnost.
