RUŠIMO PREDSODKE
Skrivnostni Ljubljančani, ki na plano pridejo šele ponoči
Z golimi rokami se netopirjev ne dotikamo, saj lahko prenašajo bolezni.
Odpri galerijo
Ko se stemni, postanejo netopirji dejavni. FOTO: Roman Šipić, Delo
LJUBLJANA – Sobota bo lepa, kot nalašč za izlet. Če še ne veste kam, boste imeli dopoldne možnost spoznati skrivnostne Ljubljančane, ki so dejavni predvsem ponoči. Mislimo na netopirje, pred katerimi so nas, ko smo bili majhni, svarili, naj se jih pazimo, saj se nam lahko zapletejo v lase (mimogrede, to je le mit). Tokrat jih boste imeli priložnost videti pri dnevni svetlobi, saj bodo v Tivoliju in ob Koseškem bajerju od 9. do 14. ure javno pregledovali netopirnice. Tako boste lahko spoznali ta krilata bitja z ostrimi zobmi iz prve roke, se o njih poučili, predvsem pa bo razblinjen marsikateri mit o njih.
Netopirnice so nadomestna zatočišča za netopirje (ponekod so se znašli v stiski tudi zaradi izsekavanja dreves). »Posnemajo njihova naravna zatočišča, tako da jih ne privabljamo,« nam je pojasnila Nika Krivec iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev. So pa hkrati tudi odlična mesta, ki strokovnjakom omogočajo njihovo spremljanje. V nekatera umetna zatočišča se krilata bitja, ki se jih marsikdo po nepotrebnem boji, vračajo (to vedo, saj jih obročkajo), nekatera so presedlala v kakšno drugo, medtem ko nekaterih 'hišk' še sploh niso odkrili oziroma naselili. Nekatere uporabljajo le prehodno, zato se včasih zgodi, da v kakšni najdejo le izločke, ki se strokovno imenujejo netopirski gvano. To je mimogrede med vrtičkarji znan kot odlično gnojilo.
Včasih imajo ob odpiranju netopirnic res srečo. Tako so na Koseškem bajerju v hiški našli kar štiri majhne netopirje, v Tivoliju, blizu Tičistana, pa kar šest. Na območju Ljubljane je mogoče srečati kar 21 vrst netopirjev, med najbolj tipičnimi predstavniki pa je navadni mračnik (nekateri mu pravijo pol tič, pol miš). Te je moč srečati v visokih stolpnicah, na Bratovževi in Glinškovi ploščadi, pa tudi na Fužinah. Navadno so na stavbah z veliko fasadnimi elementi, velikokrat za kakšnimi opaži. Krivčeva pravi, da so lani med čistilno akcijo v Gameljnah na cerkvi našli male podkovnjake. Šlo je za skupino kakšnih 40 do 60 osebkov.
Na vprašanje, kako nevarni so netopirji pravzaprav ljudem, Krivčeva pojasnjuje, da niso in da netopir samostojno ne bi napadel človeka. A hkrati dodaja, da se jih z golimi rokami ne dotikamo, ker lahko prenašajo kakšno bolezen, zoonozo, tudi steklino, pa čeprav v Sloveniji po njenem védenju še niso zaznali primera stekline pri vrstah, ki se zadržujejo v okolici in v blokih.
Če boste sobotno odpiranje netopirnic zamudili in si jih res želite videti, je opazovanje netopirjev v njihovem naravnem habitatu pravzaprav izredno enostavno. Sprehodite se zvečer ob Ljubljanici, tudi v centru, in pogledujte ob mestnih lučeh, ko se prehranjujejo z raznimi žuželkami. »Ko začneš opazovati, ugotoviš, da so vseprisotni.«
Netopirji – ogrožena vrsta
Netopirji so ena bolj ogroženih živalskih skupin tako v Sloveniji kot tudi v Evropi in svetu, opozarja Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev. »Pravni predpisi določajo, da netopirjev ne smemo zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti, zadrževati v ujetništvu, vznemirjati ali z njimi trgovati. Prav tako ne smemo poškodovati in uničevati njihovih življenjskih prostorov (zatočišč).« Za vsako kršitev so predvidene visoke kazni.
Netopirji so ena bolj ogroženih živalskih skupin tako v Sloveniji kot tudi v Evropi in svetu, opozarja Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev. »Pravni predpisi določajo, da netopirjev ne smemo zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti, zadrževati v ujetništvu, vznemirjati ali z njimi trgovati. Prav tako ne smemo poškodovati in uničevati njihovih življenjskih prostorov (zatočišč).« Za vsako kršitev so predvidene visoke kazni.
Netopirnice so nadomestna zatočišča za netopirje (ponekod so se znašli v stiski tudi zaradi izsekavanja dreves). »Posnemajo njihova naravna zatočišča, tako da jih ne privabljamo,« nam je pojasnila Nika Krivec iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev. So pa hkrati tudi odlična mesta, ki strokovnjakom omogočajo njihovo spremljanje. V nekatera umetna zatočišča se krilata bitja, ki se jih marsikdo po nepotrebnem boji, vračajo (to vedo, saj jih obročkajo), nekatera so presedlala v kakšno drugo, medtem ko nekaterih 'hišk' še sploh niso odkrili oziroma naselili. Nekatere uporabljajo le prehodno, zato se včasih zgodi, da v kakšni najdejo le izločke, ki se strokovno imenujejo netopirski gvano. To je mimogrede med vrtičkarji znan kot odlično gnojilo.
Včasih imajo ob odpiranju netopirnic res srečo. Tako so na Koseškem bajerju v hiški našli kar štiri majhne netopirje, v Tivoliju, blizu Tičistana, pa kar šest. Na območju Ljubljane je mogoče srečati kar 21 vrst netopirjev, med najbolj tipičnimi predstavniki pa je navadni mračnik (nekateri mu pravijo pol tič, pol miš). Te je moč srečati v visokih stolpnicah, na Bratovževi in Glinškovi ploščadi, pa tudi na Fužinah. Navadno so na stavbah z veliko fasadnimi elementi, velikokrat za kakšnimi opaži. Krivčeva pravi, da so lani med čistilno akcijo v Gameljnah na cerkvi našli male podkovnjake. Šlo je za skupino kakšnih 40 do 60 osebkov.
Na vprašanje, kako nevarni so netopirji pravzaprav ljudem, Krivčeva pojasnjuje, da niso in da netopir samostojno ne bi napadel človeka. A hkrati dodaja, da se jih z golimi rokami ne dotikamo, ker lahko prenašajo kakšno bolezen, zoonozo, tudi steklino, pa čeprav v Sloveniji po njenem védenju še niso zaznali primera stekline pri vrstah, ki se zadržujejo v okolici in v blokih.
Kaj storiti, ko netopir prileti v stanovanje?
Nemalokrat se zgodi, da kakšen netopir zatava v stanovanje. Krivčeva svetuje, da v tem primeru najprej zapremo konkretno sobo in na stežaj odpremo okno. Po kakšni uri preverite, ali mu je uspelo najti pot iz stanovanja. Če se je kam posedel, ga na lep način in seveda z zaščiteno roko primemo in mu pomagamo najti pot. Če je slučajno poškodovan tako, da ne more leteti, obstaja netopirofon (068 650 090), s pomočjo sogovornika pa boste videli, kako naprej. Onemoglemu netopirju lahko ponudite tudi vodo.
Nemalokrat se zgodi, da kakšen netopir zatava v stanovanje. Krivčeva svetuje, da v tem primeru najprej zapremo konkretno sobo in na stežaj odpremo okno. Po kakšni uri preverite, ali mu je uspelo najti pot iz stanovanja. Če se je kam posedel, ga na lep način in seveda z zaščiteno roko primemo in mu pomagamo najti pot. Če je slučajno poškodovan tako, da ne more leteti, obstaja netopirofon (068 650 090), s pomočjo sogovornika pa boste videli, kako naprej. Onemoglemu netopirju lahko ponudite tudi vodo.
Če boste sobotno odpiranje netopirnic zamudili in si jih res želite videti, je opazovanje netopirjev v njihovem naravnem habitatu pravzaprav izredno enostavno. Sprehodite se zvečer ob Ljubljanici, tudi v centru, in pogledujte ob mestnih lučeh, ko se prehranjujejo z raznimi žuželkami. »Ko začneš opazovati, ugotoviš, da so vseprisotni.«
