Skrivnostni pust v Gregorčičevi rojstni vasi
Vrsno je majhna gručasta vas, ki leži na vzpetini nad levim bregom reke Soče; od občinskega središča Kobarida je oddaljena nekaj več kot osem kilometrov. Najbolj je znana po rojstni hiši pesnika Simona Gregorčiča, ki je urejena kot muzej.
Če pesnika pozna prav vsak Slovenec, pa so manj znane njihove pustne šege, ki so se vrsto let kar nekako skrivale pred javnostjo. Kot pravijo domačini, se je pust v tem prostoru pojavljal že vsaj pred sto leti. V rojstni vasi pesnika Simona Gregorčiča pustno tradicijo negujejo člani Turističnega društva Planinski raj Vrsno in tako bo tudi letos veselo prav na pustno nedeljo.
Samski zvonijo s kravjimi zvonci
Priprave in začetek obhoda po vasi spremljajo le domačini. Vrsnsk pust, kot se uradno imenujejo njihove šege in običaji, torej ni karneval, niti povorka, ki bi pritegnila obiskovalce od blizu in daleč. Je torej njihov pust in kot takega ga moramo sprejeti. To je pustna šega strnjene vasi, kjer se srečujeta tradicija in sodobnost; tega jim ne gre zameriti.
Vrsnsk pust ima že dolgo tradicijo, kar dokazuje ustno izročilo, obstaja pa celo fotografija pustnih šeg teh krajev, stara skoraj sto let. Pustovanje na Vrsnem traja štiri dni. Na debeli četrtek je tako imenovani stricou pust. Dogaja se zvečer in nadaljuje pozno v noč. Vaški strici, to so seveda neporočeni fantje, tekajo po vasi in zvonijo s kravjimi zvonci, zavezanimi okrog pasu.
Nadaljuje se na pustno soboto, ko pustni sprevod hodi od hiše do hiše, kamor nosi pomlad in želje za dobro letino, v zahvalo pa ljudje, kjer jih sprejmejo, darujejo klobase, jajca in vino. Na pustno soboto je sprevod enak kot v nedeljo, le da ob sobotah zraven hodita še maškarja z okrašeno korpo ali košaro za jajca, in aprtnkam, to je košem, v katerem zbirajo klobase in vino.
V nedeljo, ki ji pravijo tudi debelnca, je na Vrsnem dogodek, kamor so povabljeni vsi vaščani. Nekoliko se razlikuje od siceršnjih pustnih karnevalov, saj je to bolj družabni dogodek za vse vaščane. Tako bo tudi letos, ko bodo začeli ob 14. uri in pripravili bogat srečelov, šacanje sira, zabavni skeč in ples ob dobri glasbi, odprt bo šank, prišle pa bodo tudi tradicionalne maske. Pustno rajanje se bo nadaljevalo pozno v noč.
Sobotni pustni sprevod je sestavljen iz maškarjev. To so fantje, oblečeni v lepa oblačila z našitimi čipkami in čuškami, to je dolgimi, pisanimi trakovi iz krep papirja. Na glavi nosijo posebno pustno pokrivalo. Prvi nosi zastavo, drugi ima piščalko in palico, nato je muzikant s harmoniko, poleg njih pa je še eden, ki nosi lepo okrašeno kandrejo, to je stol.
Ženska nogavica s pepelom
Med maškarje spadajo tudi pari, enako oblečeni fantje in dekleta, ki hodijo za njimi. Ko se sprevod ustavi, pari zaplešejo. Za njimi hodi nekaj cgajnarjev, to so nekakšni cigani, ki so vedno malo drugačni. Na koncu s kravjimi zvonci okoli pasu hodijo še pusti oziroma, kot jim pravijo, »pstj«, njihova tradicionalna maska je narejena iz ovčje kože in ovnovih rogov, z dolgim usnjenim jezikom. V rokah nosijo žensko nogavico, napolnjeno s pepelom, in z njo lovijo otroke. Pust se zaključi na pepelnično sredo, ko umrlega pusta položijo na pare, kjer leži ves dan, zvečer pa mu pripravijo pustni pogreb in ga sežgejo.
Vrsnsk pust je danes nekakšna mešanica starih oziroma tradicionalnih pustnih mask in povsem sodobnih maškar, kjer je vse prepuščeno trenutni domišljiji in pustnemu navdihu. S pustom na Vrsnem se je leta 2010 ukvarjala domačinka Tanja Gabršček kot študentka prvega letnika oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V pogovoru s starim očetom Ivanom Gabrščkom je izvedela, kako je potekal pust na koncu 40. let prejšnjega stoletja, ko se je pridružil pustni skupini, in v nadaljnjih tridesetih letih.
1994. so ga obudili.
»Pustovanje v naši vasi se izvaja še danes, saj se vaščani trudimo ohranjati tradicijo,« poroča Tanja Gabršček. »V začetku 90. let smo praznovanje po nekajletnem premoru ponovno obudili in leta 2009 praznovali 15-letnico ponovne obuditve. Iz opisanega časa praznovanja do danes se je že marsikaj spremenilo. V pustni skupini so prisotne tudi ženske. Danes še vedno izvajajo v četrtek stricov pust, kjer izjemoma še vedno nastopajo izključno moški oziroma fantje. V soboto popoldne gre sprevod pobirat darove po vasi, pri čemer so člani še vedno oblečeni v značilne vrsnske maske.«
»Ohranjanje izročila naših prednikov za našo vas pomeni način povezovanja med seboj,« dodaja Gabrščkova. »V vaščanih je prisotno upanje, da bi to tradicijo še veliko let peljali naprej in navade naših očetov, starih očetov prikazovali tudi drugim, ki jih to zanima.«
