Skromna bera padavin, prihaja že nov vročinski val
Minuli vikend je prek srednje Evrope in Alp Slovenijo prešla hladna vremenska fronta s padavinami, ki so od zahoda postopno zajele večji del Slovenije. Žal niso prekinile sušnih razmer, le ponekod, kjer je padlo od 10 do 20 milimetrov dežja, so se razmere začasno omilile.
Na najbolj sušnih območjih so bile preskromne, to je v osrednjem delu Slovenije, delu jugovzhoda ter severnem delu Primorske in Gorenjske, kjer so prejeli le nekaj milimetrov dežja. Suša se bo tako ob prihajajoči vročini še naprej stopnjevala.
Tudi sicer letos številke kažejo skromno bero padavin. V zahodni in osrednji Sloveniji je v prvi polovici leta padlo le od 40 do 50 odstotkov običajne količine dežja. Na primer v Portorožu je v tem obdobju padlo le 227 mm dežja, slabo polovico manj od običajnih 400 mm.
Julija smo zabeležili samo en obilnejši padavinski dogodek s 26,8 mm. Žal so bile za tleči Kras in predele na Primorskem, kjer so že redukcije vode, padavine le rahlo blažilo, problem pa še zdaleč ni rešen.
Po zadnjih podatkih MARS biltena Evropskega skupnega raziskovalnega centra (JRC) so zaradi pogostih vročih in/ali suhih vremenskih razmer obeti za donos poletnih poljščin v Evropi slabši od običajnih. Pridelki koruze, sončnic in soje naj bi upadli za od 8 do 9 odstotkov. Napoved za pridelek ozimnih posevkov, katerih sezona se zaključuje, na ravni EU ostaja blizu petletnega povprečja oziroma je nižja od tega za približno 2 odstotka. Negativni vplivi na pridelek poletnih poljščin so najbolj izraziti v regijah, ki so bile že prizadete zaradi dolgotrajnega primanjkljaja dežja. To se najbolj kaže v velikem delu Španije, južne Francije, v srednji in severni Italiji, osrednji Nemčiji, severni Romuniji, vzhodni Madžarski in zahodni in južni Ukrajini. Poleg neposrednih vplivov na rast sta suša in vročinski stres v več regijah sovpadala s fazo cvetenja, kar je povzročilo zmanjšano oplodnjo. Ponekod, kjer poljščine običajno namakajo, zaradi skromnih vodnih rezervoarjev letos to ni možno. Številne evropske regije imajo po podatkih JRC tudi zmanjšano produktivnost pašnikov.
Vremenska motnja je nekoliko ohladila ozračje, nekaj noči smo lažje spali. V slovenski Istri se zaradi pregretega morja temperature ponoči pogosto ne spustijo pod 20 °C, kar označuje tropsko noč. Na meteorološki postaji v Kopru so v juliju zabeležili 19 tropskih noči, najtoplejša je imela 26,3 °C. Prihaja nov vročinski val, ponekod že tretjič ali četrtič zapored. Po podatkih Arsa jih je bilo do konca julija največ na letališču v Lescah in Bovcu ter v Tatrah, med vsemi pa je najdlje trajal vročinski val v Volčah pri Tolminu, in sicer kar 18 dni.
Suho tudi v vinogradih
V Sloveniji bodo zagotovo največjo škodo utrpeli živinorejci, ki upravljajo večje, obsežne površine travnikov in pašnikov na Krasu. Škoda se bo kazala v pomanjkanju krme, saj so bili odkosi zaradi suše skromni, poleg tega so ostali brez pašnih površin. Suša bo zmanjšala tudi pridelek drugod v Sloveniji. Zaradi visokih temperatur prihaja do prezgodnjega dozorevanja plodov pri plodovkah, težave so tudi z oplodnjo v rastlinjakih, pomanjkanjem kalcija, z ožigi plodov. Škoda je opazna tudi na njivskih površinah, predvsem na krompirju, koruzi.
Najdaljši vročinski val je bil v Volčah pri Tolminu, trajal je kar 18 dni.
Zaradi pomanjkanja vode se je povečal tudi pritisk insektov. Ker smo na vrhuncu poletja, lahko pridelavo reši le obilnejši dež. Suša je kmetijsko proizvodnjo v Sloveniji prizadela v letih 2003, 2006, 2007, 2012, 2013 in 2017.
Suša se kaže tudi v trajnih nasadih, celo v vinogradih. V tem času nasadi trpijo zaradi visokih temperatur, ki zmanjšuje fotosintetsko aktivnost rastlin, in pomanjkanja vode. Posledice suše v trajnih nasadih so največje na lahkih peščenih tleh in v nasadih s plitvimi tlemi. V nasadih na globokih tleh z visoko vsebnostjo organske snovi so rastline nekoliko manj prizadete zaradi suše. Kmetijski svetovalci priporočajo razbremenitev trt z redčenjem grozdja. Ta ukrep je obvezen v mladih vinogradih, pa tudi v starejših, kjer je nastavek preobilen.
Zaradi pomanjkanja vode se je povečal tudi pritisk insektov.
Priporočajo, da se v prvih dveh letih starosti trt odstrani ves potencialni pridelek, tretje leto najmanj polovico, četrto pa najmanj tretjino. Če je rast trt slaba, tla pa slabo založena z vodo, je potrebno še izrazitejše redčenje.
