JAVNO PISMO
Skruniteljem Jurčičevega spomenika sporočajo: Kam je odšla pamet?
V Mariboru so se vandali spravili nad kip Josipa Jurčiča.
Odpri galerijo
Oskrunjeni kip Josipa Jurčiča. FOTO: SKP PU Maribor
Poročali smo že, da so vandali poškodovali spomenik Josipa Jurčiča na Grajski ulici 2 v Mariboru, za objektom Pokrajinskega muzeja. Z tem zavržnim dejanjem so povzročili za okoli 7.000 evrov škode.
Ob tem so odprto pismo skruniteljem Jurčičevega spomenika napisali v Kulturnem društvu Josip Jurčič Muljava, Turističnem društvu Muljava in Kulturnem društvu Kresnička oziroma kar vsi Muljavci.
Objavljamo ga v celoti.
Žalost in gnev preveva nas Muljavce po včerajšnji skrunitvi Jurčičevega spomenika v Mariboru na trgu generala Maistra. Odločno obsojamo to vandalsko in podlo dejanje nad človekom, ki ga izjemno spoštujemo in smo nanj ponosni ne samo mi, temveč tudi drugi Slovenci, vsi ljubitelji kulture in pokončne drže.
Kaj vam je storil, da ste se spozabili nad njim? Vizionar, ki je razumel, da slovenski narod potrebuje literaturo v svojem jeziku. Da narod postane šele, ko ima svoje velike može – Trubarja, Dalmatina, Vodnika, Prešerna,….in v narodovo zakladnico lahko veliko prispeva tudi on. Narod, ki ima vse kar imajo veliki - svoje sonete, svojo povest, svoj roman, svojo dramo, ….in svoj bogat jezik. In prav v to poslanstvo je vložil svojo mlado energijo, ves življenjski sok in svoj talent ter v tem poslanstvu prezgodaj umrl. Pošten, delaven in srčen človek, s pokončno držo in z vero v boljši svet.
Kam je odšlo spoštovanje? Spoštovanje do sina slovenskega naroda, do očeta prvega slovenskega romana, do odličnega novinarja in urednika prvega slovenskega dnevnika – Slovenskega naroda? Kljub številnim nasprotnikom, je cela Slovenija žalovala za njim. In tako veličastnega odkritja spominske plošče na njegovi rojstni hiši leta 1882 ni doživel še noben Slovenec. Globoko ste nas prizadeli, kajti mi našega rojaka spoštujemo z vsem srcem, saj se zavedamo, kaj je storil za razvoj slovenske zavesti in misli. Njegovo delo je prispevalo, da smo danes enakovreden narod v družbi svetovnih narodov.
Kam je odšla pamet? Saj vendarle veste, da tako velikega človeka ne bomo pustili onečaščenega. Veličasten spomenik kiparja Alojzija Kogovška je edini Jurčičev spomenik v celoviti podobi. Ob parku izraža pogled v prihodnost in obenem izkazuje mehko naturo Jurčiča. Stoji v mestu, kjer je Jurčič začel svojo časnikarsko pot in se zoperstavil nemškutarstvu. Posvetil se je urejanju časopisa, ki je bil za razvoj slovenske narodne zavesti takrat tako usodno pomemben.
Vemo, da Mariborčani Jurčiča cenite prav tako kot mi Muljavci, zato verjamemo, da bo spomenik očiščen in kmalu spet ponos vseh nas.
Skrunitelji, nam je po svoje vseeno, ali vas odkrijejo ali ne. Živite sami s svojo sramoto. Ta je hujša od sramote dr. Kavesa - Piškava, graščaka Sove, Petra Kozjaka in drugih Jurčičevih negativnih junakov. Mi si le želimo, da vas nikoli ne srečamo. Glede na to, kako ste se Jurčiča lotili, vemo, da vas na Muljavo pot ne bo zanesla. To nam je v veliko zadoščenje.
Vsi, ki spoštujemo velikega rodoljuba in človeka, zaupamo v dobre ljudi, medsebojno spoštovanje in prijateljstvo. Kljub številnim zaplembam časnika in ostrih nasprotnikov mladoslovencev, Jurčič nikoli ni obupal in tudi mi ne bomo.
V imenu številnih Slovencev, bo na Jurčičevi domačiji še naprej tekla beseda njegovih junakov, še naprej se bomo dobivali na Jurčičevi poti, še naprej bomo spodbujali mladino, da Jurčičevo delo ni bilo zaman in vredno kakršnega koli omadeževanja. Še naprej bomo obsojali vsaka taka nizkotna ravnanja.
Ob tem so odprto pismo skruniteljem Jurčičevega spomenika napisali v Kulturnem društvu Josip Jurčič Muljava, Turističnem društvu Muljava in Kulturnem društvu Kresnička oziroma kar vsi Muljavci.
Objavljamo ga v celoti.
Žalost in gnev preveva nas Muljavce po včerajšnji skrunitvi Jurčičevega spomenika v Mariboru na trgu generala Maistra. Odločno obsojamo to vandalsko in podlo dejanje nad človekom, ki ga izjemno spoštujemo in smo nanj ponosni ne samo mi, temveč tudi drugi Slovenci, vsi ljubitelji kulture in pokončne drže.
Kaj vam je storil, da ste se spozabili nad njim? Vizionar, ki je razumel, da slovenski narod potrebuje literaturo v svojem jeziku. Da narod postane šele, ko ima svoje velike može – Trubarja, Dalmatina, Vodnika, Prešerna,….in v narodovo zakladnico lahko veliko prispeva tudi on. Narod, ki ima vse kar imajo veliki - svoje sonete, svojo povest, svoj roman, svojo dramo, ….in svoj bogat jezik. In prav v to poslanstvo je vložil svojo mlado energijo, ves življenjski sok in svoj talent ter v tem poslanstvu prezgodaj umrl. Pošten, delaven in srčen človek, s pokončno držo in z vero v boljši svet.
Kam je odšlo spoštovanje? Spoštovanje do sina slovenskega naroda, do očeta prvega slovenskega romana, do odličnega novinarja in urednika prvega slovenskega dnevnika – Slovenskega naroda? Kljub številnim nasprotnikom, je cela Slovenija žalovala za njim. In tako veličastnega odkritja spominske plošče na njegovi rojstni hiši leta 1882 ni doživel še noben Slovenec. Globoko ste nas prizadeli, kajti mi našega rojaka spoštujemo z vsem srcem, saj se zavedamo, kaj je storil za razvoj slovenske zavesti in misli. Njegovo delo je prispevalo, da smo danes enakovreden narod v družbi svetovnih narodov.
Kam je odšla pamet? Saj vendarle veste, da tako velikega človeka ne bomo pustili onečaščenega. Veličasten spomenik kiparja Alojzija Kogovška je edini Jurčičev spomenik v celoviti podobi. Ob parku izraža pogled v prihodnost in obenem izkazuje mehko naturo Jurčiča. Stoji v mestu, kjer je Jurčič začel svojo časnikarsko pot in se zoperstavil nemškutarstvu. Posvetil se je urejanju časopisa, ki je bil za razvoj slovenske narodne zavesti takrat tako usodno pomemben.
Vemo, da Mariborčani Jurčiča cenite prav tako kot mi Muljavci, zato verjamemo, da bo spomenik očiščen in kmalu spet ponos vseh nas.
Skrunitelji, nam je po svoje vseeno, ali vas odkrijejo ali ne. Živite sami s svojo sramoto. Ta je hujša od sramote dr. Kavesa - Piškava, graščaka Sove, Petra Kozjaka in drugih Jurčičevih negativnih junakov. Mi si le želimo, da vas nikoli ne srečamo. Glede na to, kako ste se Jurčiča lotili, vemo, da vas na Muljavo pot ne bo zanesla. To nam je v veliko zadoščenje.
Vsi, ki spoštujemo velikega rodoljuba in človeka, zaupamo v dobre ljudi, medsebojno spoštovanje in prijateljstvo. Kljub številnim zaplembam časnika in ostrih nasprotnikov mladoslovencev, Jurčič nikoli ni obupal in tudi mi ne bomo.
V imenu številnih Slovencev, bo na Jurčičevi domačiji še naprej tekla beseda njegovih junakov, še naprej se bomo dobivali na Jurčičevi poti, še naprej bomo spodbujali mladino, da Jurčičevo delo ni bilo zaman in vredno kakršnega koli omadeževanja. Še naprej bomo obsojali vsaka taka nizkotna ravnanja.
