Slaba jesenska bera padavin

Počasi jemljemo slovo od indijanskega poletja. Temperature zraka so vse do zadnje dekade oktobra čez dan poskočile tudi nad 20 °C, na Primorskem so se približale 25 °C. Padavinska slika preteklih 30 dni je bila skromna. V Ljubljani so bili do 20. oktobra le štirje večji padavinski dogodki, zadnji 7. oktobra, ko je padlo okrog 30 mm dežja. V Portorožu so bili taki dnevi trije, ko je skupaj padlo 41 mm, običajno pa jih je bilo v dolgoletnem povprečju več kot 100 mm. Podobno je bilo na Gorenjskem, kjer je padlo le okrog 30 odstotkov padavin, običajnih za ta čas. Pod 50 odstotkov dolgoletnih padavin je padlo tudi na Dolenjskem, najskromnejša pa je bila bera v severovzhodni Sloveniji, v tem obdobju je padlo le 12 mm dežja, običajno ga pade 73 mm. Pretekla nedelja je prinesla nekaj ploh, količine dežja pa so bile večinoma majhne, tudi v tem tednu so na vidiku le manjše padavine. Take vremenske razmere so privedle do sicer ustaljene vodnatosti rek, ki je v večjem delu države nizka, vse več pa jih ima sušno vodnatost. Posamezne manjše reke so na običajnih mestih presušile. Nedeljske padavine so prehodno nekoliko povečale vodnatost manjših vodotokov v vzhodni in osrednji Sloveniji, v večjem delu države pa bo v prihodnjih dneh vodnatost rek ostala še naprej majhna in večinoma nespremenjena. Na repu oktobra se bo ohladilo, dež bo napolnil struge. Temperatura najhladnejših rek je 7 °C, najtoplejših 16, temperatura morja je 20 °C.

Podaljšana rast plevela

Če nam vremenske in talne razmere jeseni dopuščajo, je še čas za uporabo herbicidov, predvsem za zatiranje ozkolistnih plevelov. Po setvi se z razvojem žita začneta tudi vznik in razvoj plevela. Letos sta mu jesenska toplota in suho vreme omogočala dolgo vegetacijo in tudi rast. Najpogostejši ozkolistni jesenski pleveli so navadni srakoperec, njivni lisičji rep, latovke, med širokolistnimi pa njivska vijolica, jetičniki, kurja črevca, krvomočnica, kamilice, navadni plešec, plezajoča lakota in drugi. V fazi razraščanja žita povzročijo izgube pridelkov; zatirati jih je treba v zgodnji fazi, pozorni moramo biti na dnevne in nočne temperature zraka. V času škropljenja je priporočljivo, da so dnevne temperature zraka vsaj med 8 in 10 °C, nočne morajo biti nad 0 °C.

Smrdljivka sili v zavetja

Tudi smrdljivka lahko povzroča škodo. Pri nas je najbolj znana in razširjena zelena stenica ali smrdljivec, kot mu tudi radi rečemo, letos smo ponovno spremljali pojav marmorirane smrdljivke (Halyomorpha halys), ki je rjavo-siva. Njena izvorna domovina je Azija, zato se je je prijelo tudi ime azijska stenica. Na začetku 21. stoletja je bila vnesena v Evropo in Severno Ameriko, je tujerodna invazivna vrsta. Žuželka ima širok nabor gostiteljev, največ škode povzroča v sadjarstvu. Poleg sadnih vrst napada tudi poljščine, zlasti sojo in koruzo, ter vrtnine in celo vinsko trto. V Evropi so to vrsto stenice prvič opazili v Švici leta 2007.


Pri nas je razširjena po vsem območju Primorske, posamezne osebke pa najdemo tudi drugod v Sloveniji. Kmetijske svetovalne službe so letos opazile množičen pojav na vsem območju Goriških brd, letos so jo prvič našli v slovenski Istri, Kozini, na Krasu ter v Zgornjem Posočju. Na Primorskem je letos že povzročala škodo v kmetijski pridelavi. V nasadih hrušk in jablan so opažali poškodbe plodov zaradi vbodov, poškodbe na posevkih soje in koruze ter na figah in aktinidiji. Prebivalci jo opažajo na fasadah stanovanjskih hiš. Stenice se že pripravljajo na prezimovanje, zato se združujejo ter selijo na primerna mesta; ko temperatura pade pod 9 °C, pogosto silijo v človekova prebivališča, zelo rade se zavlečejo v špranje ob vratih ali oknih. Žal ni odvračalnih sredstev ali drugih snovi, s katerimi bi se lahko stenic uspešno znebili. Človeku niso nevarne, le izločki smradnih žlez so neprijetnega vonja. Pri nas nimajo naravnih sovražnikov. Prezimijo kot odrasla žival, spomladi pa se začnejo razmnoževati. Po prezimitvi se odrasli osebki spomladi selijo na pridelovalne površine. Med vrtninami imajo najraje plodovke in stročnice, večinoma pa so vsejedke, kar pomeni, da se hranijo na različnih gostiteljih. Marmorirana smrdljivka lahko med iskanjem hrane preleti večje razdalje. Poleti samice odlagajo jajčeca na spodnjo stran listov. V zmernem podnebju ima škodljivec od enega do dva roda na leto, če so razmere ugodne, tudi več. Glede na to, da mu je v tako kratkem času uspelo oblikovati zelo velike populacije, mu naše podnebne razmere očitno ustrezajo.