Slaba novica za kreditojemalce: obrestne mere spet višje

Svet Evropske centralne banke (ECB) je osrednje obrestne mere v evrskem območju zvišal za 0,5 odstotne točke. Gre za četrti zaporedni dvig, skupaj pa je osrednji organ evrske denarne politike obrestne mere od julija zvišal za 2,5 odstotne točke. V naslednjih mesecih svet napoveduje dodatna zvišanja.

Svet ECB se je v luči rekordno visokih ravni inflacije sredi tega leta odločil za začetek zaostrovanja denarne politike, kar so v Frankfurtu poimenovali normalizacija. Najprej so julija obrestne mere – glavna je bila dolgo časa pri nič odstotkih, depozitna pa celo v negativnem območju – zvišali za 0,5 odstotne točke, septembra in oktobra je sledil dvig za po 0,75 odstotne točke, tokrat je bil dvig spet nekoliko manj obsežen.

Skupaj so se obrestne mere v območju skupne valute letos tako zvišale za 2,5 odstotne točke, kar predstavlja rekordno dinamiko zaostrovanja denarne politike. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja, ki velja za glavno, bo tako po novem 2,5 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila 2,75 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita oziroma depozitna obrestna mera pa dva odstotka.

V ECB dvige obrestnih mer napovedujejo tudi v prihodnje. Svet namreč ocenjuje, da bo treba obrestne mere še precej zviševati z enakomernim tempom, preden bodo dosegle ravni, ki so dovolj restriktivne, da bi se inflacija čim prej vrnila na srednjeročni cilj pri dveh odstotkih.

Rast obrestnih mer naj bi trajala vsaj do konca prvega trimesečja 2023.