Slabe novice za Bavčarja in brata Sušinski

LJUBLJANA – Vrhovno sodišče je zavrnilo zahteve za varstvo zakonitosti v zadevi Istrabenz, v kateri so bili na zaporne kazni obsojeni nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar, nekdanji Istrabenzov svetovalec Kristjan Sušinski in nekdanji predsednik uprave Maksime Holdinga Nastja Sušinski. S tem je pritrdilo odločitvam nižjih sodišč.

»Obsojenci so bili s pravnomočno sodbo spoznani za krive, da so ob prodaji delnic Istrabenza, ki jih je imela v lasti Pivovarna Laško, namesto da bi dobiček od prodaje v skupnem znesku 25,21 milijona evrov pripadal Pivovarni Laško, pridobili navedeni znesek in denar z nadaljnjimi transakcijami razpršili in vnesli v gospodarski promet,« so spomnili na vrhovnem sodišču.

Šrot že obsojen

Tako je Bavčar prejel 21,68 milijona evrov, Kristjan Sušinski pa 3,53 milijona evrov. Denar sta pridobila prek povezane družbe Microtrust, katere lastnik in direktor je bil brat obsojenega Kristjana Sušinskega, Nastja Sušinski. »Obsojeni so tako pridobili denar, ki je izviral iz kaznivega dejanja, izvršenega na škodo Pivovarne Laško,« so zapisali na vrhovnem sodišču. Ob tem so spomnili, da je bil za predhodno kaznivo dejanje že pred tem pravnomočno obsojen nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot.



Vrhovno sodišče ni pritrdilo zagovornikom, da je le prvo nakazilo protipravne premoženjske koristi mogoče šteti kot pranje denarja, saj vsaka nadaljnja razpolaga z denarjem dodatno prikrije njegov izvor v kaznivem dejanju. Enako velja za porabo denarja. Dejstvo, da se je umazani denar na bančnem računu pomešal z zakonitim denarjem, ne pomeni, da ne bi mogel biti še naprej predmet pranja denarja. »Mešanje umazanega s čistim denarjem in skupna poraba pomešanih sredstev v finančnih operacijah je tehnika, s katero je mogoče učinkovito zabrisati sledljivost s predhodnim kaznivim dejanjem pridobljenega premoženja,« so navedli.

Umazani denar

Namen inkriminacije kaznivega dejanja pranja denarja je sicer preprečiti vsakršno trošenje denarja, ki izvira iz kaznivega dejanja oziroma preprečitev njegovega vstopa v finančni sistem. Cilj je preprečiti razpolaganje z izkupičkom, pridobljenim s kaznivim dejanjem, zato, da postane premoženje, ki izvira iz kaznivega dejanja, neuporabno.

Vrhovni sodniki so ob tem sprejeli razlago, da je kaznivo dejanje pranja denarja storjeno, kadar storilec opravi kakršen koli premik denarja ali premoženja, za katero ve ali bi moral vedeti, da izvira iz kaznivega dejanja in se zaveda, ali vsaj pristane na to, da bo zaradi tega prikrito, da denar izvira iz kaznivega dejanja oziroma bo oteženo sledenje denarju, ki izvira iz kaznivega dejanja.

Zdravstvene težave

Okrožno sodišče je septembra 2015 Bavčarja ter brata Sušinski v ponovljenem sojenju obsodilo zaradi pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza, Bavčar pa je bil oproščen obtožb napeljevanja k zlorabi položaja. Bavčarju je sodišče zato izreklo kazen petih let zapora, ki jih prestaja v zaporu na Dobu, Kristjana Sušinskega je obsodilo na tri leta zapora, Nastjo pa na dve leti.

V prvotni sodbi julija 2013 je bil Bavčar zaradi pranja denarja obsojen na sedem let zapora, a je sodbo nato vrhovno sodišče razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje, Bavčar pa zaradi zdravstvenih težav v tem času ni nastopil zaporne kazni.