Slabe novice za del kreditojemalcev: to je odločila Evropska centralna banka
Svet Evropske centralne banke (ECB) je petič zapored zvišal osrednje obrestne mere v območju evra. Skladno s pričakovanji jih je tokrat dvignil za 0,5 odstotne točke. Od julija lani jih je skupno zvišal za tri odstotne točke, tako da je glavna evrska obrestna mera na najvišji ravni po novembru 2008.
Osrednji organ denarne politike v evrskem območju je v zadnjih sedmih mesecih obrestne mere dvakrat dvignil za 0,75 odstotne točke in trikrat za 0,5 odstotne točke. Gre za rekordni dinamiko zviševanja cene denarja. Današnji dvig je bil skladen z napovedmi analitikov.
Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja, ki velja za glavno in je bila do lanskega julija dolgo pri nič odstotkih, bo tako po novem 3,0 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila 3,25 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita oziroma depozitna obrestna mera, ki je bila dolgo v negativnem območju, pa 2,5 odstotka.
Svet ECB je ob tem nekoliko posegel v napovedi nadaljevanja zaostrovanja denarne politike, ki ga v sistemu centralnih bank evrskega območja imenujejo normalizacija denarne politike.
Bodo dinamiko zviševanja upočasnili?
Medtem ko je decembra svet zapisal, da bo treba obrestne mere za čim prejšnjo vrnitev inflacije v okvire srednjeročnega cilja ECB »še precej zviševati z enakomernim tempom«, je danes ob pričakovanju, da bo obrestne mere v prihodnje še zviševal, navedel, da jih namerava zaradi osnovnih inflacijskih pritiskov marca dvigniti še za 0,5 odstotne točke, »zatem pa bo presodil o nadaljnjem poteku denarne politike«.
Takšna dikcija bi lahko govorila v prid ugibanjem in pozivom, da bi lahko ECB, podobno kot je to ta teden storila ameriška centralna banka Federal Reserve, nekoliko upočasnila dinamiko zviševanja obrestnih mer.
Inflacija se namreč počasi umirja, čeprav ostaja še vedno visoka, obenem pa je nekoliko ugodnejša od napovedi gospodarskih gibanj in nekateri so pred današnjo sejo opozarjali, da bo svet ECB poskušal najti pravo ravnotežje med nadaljevanjem boja z inflacijo in skrbjo za to, da zaostrovanje finančnih pogojev ne bi preveč zavrlo gospodarstva.
