Sladke pijače bolj obdavčene, medtem država miži na eno oko pri domači žganjekuhi in vinu
Finančno ministrstvo je napovedalo zaostritev pravil glede obdavčitve sladkih pijač, piva in žganih pijač. Po novem zakonu naj bi bile sladke pijače z dodanim sladkorjem ali sladili ter energijske pijače obdavčene z višjo, 22-odstotno stopnjo DDV-ja, za sedem odstotkov bi dvignili trošarine na pivo in žgane pijače. Predvideno je, da bi spremembe veljale od 1. januarja 2025.
Mnenja glede predloga zakona so deljena. Zagovorniki med drugim pravijo, da bi bil zakon dobrodošel predvsem iz zdravstvenega vidika državljanov, nasprotniki omenjajo, da bodo slovenski potrošniki hodili v nabavo v tujino.
Za mnenje o predlogu zakona smo prosili ekonomista Mateja Lahovnika in Pivovarno Union, slednja nas je preusmerila na Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij GZS.
Matej Lahovnik: Ukrep je smiseln z več vidikov
»Ukrep je smiseln, saj bo imel pozitiven učinek tako na javno zdravje kot na javne finance. V ozadju je ideja, da se zaradi višjih dajatev zmanjša poraba sladkih pijač in alkohola, ki imata škodljive učinke tako na zdravje kot na javne finance.
Veliko ljudi se namreč še vedno ne zaveda, kakšne količine sladkorja in kalorij konzumirajo s pitjem sladkih in gaziranih pijač. Posledice so prekomerna telesna teža, slabše zdravje in višji stroški zdravljenja za javni sistem. Ukrep opravičujejo že visoki javni izdatki za zdravljenje diabetesa.
Navsezadnje ZZZS bolnikom z diabetesom financira tudi zmanjševanje telesne teže z zdravili ozempic in ima zato država pravico do preventivnih ukrepov.
V primeru višanja dajatev na cigarete je vedno težava črni trg oziroma tihotapljenje cigaret iz držav Balkana, saj podatki carinske uprave kažejo, da tega ni malo. V primeru sladkih in alkoholnih pijač pa tega ne pričakujem, razen priložnostih nakupov.
Domača žganjekuha sicer ostaja zelo ugodno obdavčena, saj se plača le razmeroma ugoden pavšalni davek na kotel. Zanimivo je tudi, da država zvišuje dajatve na alkohol, ne pa tudi na vino, kjer so domači vinarji kot že v preteklosti očitno spet dobro lobirali v smislu, da je vino tudi hrana, saj v ekonomskem in zdravstvenem smislu sicer ni logike, da zvišujejo dajatve na ves alkohol, razen na vino.
Slovenija je vinska dežela in dežela domače žganjekuhe, zato ta segment ostaja zelo ugodno obdavčen, saj se očitno ne upajo čisto preveč zameriti volivcem.
Dvig davka na sladke, žgane pijače in pivo se mi zdi v tem paketu sicer še najmanj sporen ukrep, precej večji problem je pogrom na normirance in diskriminacija domačih mladih strokovnjakov pri davčni olajšavi, ki je namenjena le tujcem, ter neusklajevanje davčnih razredov z inflacijo.«
Združenje industrije pijač proti dvigu DDV na sladke pijače z dodanim sladkorjem
»Predlog je nesprejemljiv in škodljiv za gospodarstvo in potrošnike,« so zapisali in pozvali k njegovemu umiku.
»Predlagano zvišanje DDV bo predvidoma povzročilo povečanje maloprodajnih cen sladkih pijač za 10 do 20 centov. To bo najverjetneje potrošnike usmerilo v iskanje cenejših izdelkov ali jih usmerilo k nakupom v tujini. To bo lahko vodilo do spremembe prodaje na domačem trgu, nepričakovanega odziva trgovcev ali potrošnikov, ukrep pa lahko na dolgi rok privede do zmanjšanja gospodarske aktivnosti proizvajalcev pijač,« so opisali.
Sladke pijače po njihovih navedbah prispevajo dva do tri odstotka celotne energijske vrednosti dnevne prehrane.
»Tovrstni ukrep ne zagotavlja pravih rešitev za vprašanje debelosti in ne prispeva k dolgotrajni izboljšavi javnega zdravja. Namesto tega lahko le še dodatno poglobi socialno in ekonomsko neenakost ter oslabi gospodarstvo,« so prepričani v združenju.
»Sprememba DDV ne bo prispevala k zmanjšanju porabe sladkih pijač, izboljšanju zdravja v družbi in zmanjšanju primanjkljaja v državnem proračunu. Zato je vprašljivih načrtovanih 12 milijonov evrov dodatnih prihodkov proračuna iz tega naslova, ki jih predvideva vlada,« je dejala direktorica zbornice Tatjana Zagorc. Po njenem je vprašanje, kako se bosta na ukrep odzvala trgovina in potrošnik.
Povprečna vsebnost sladkorja naj bi se v zadnjih letih znižala za 11 odstotkov
Kot so spomnili v združenju, so leta 2015 podpisali pet ključnih zavez, ki vključujejo odgovorno oglaševanje, jasne oznake energijske vrednosti, zmanjševanje vsebnosti sladkorja, odgovorno obnašanje v šolah ter spodbujanje zdravega življenjskega sloga. Več kot polovica izdelkov, danih na trg, ima energijsko vrednost nižjo od 34 kilokalorij na 100 mililitrov, povprečna vsebnost sladkorja pa se je v primerjavi z letom znižala za 11 odstotkov, so izpostavili.
Pobude in predlogi združenja pri obravnavi predloga davčnih sprememb, med katere sodi tudi ta ukrep, niso bili upoštevani. V združenju tako problematizirajo to, da se ukrep nanaša samo na brezalkoholne pijače. Po njihovem je enaka obdavčitev vseh sladkih pijač, ki imajo lahko dva ali osem gramov sladkorja, neprimerna, opozorili so še na neenakovredno delovanje slovenskih podjetij na globalnem trgu.
"Vlada bi se morala osredotočiti na pomembnejše strategije, kot so izobraževanje in ozaveščanje prebivalstva o zdravi prehrani in življenjskem slogu ter spodbujanje bolj trajnostnih sprememb v prehranjevanju in spremembi življenjskih navad," so zapisali in dodali, da izkušnje drugih držav, ki so uvedle davek na sladke pijače, kažejo, da takšni ukrepi niso prinesli pričakovanih rezultatov.
