Slavili moški Brez uma in Solčavske dečle (FOTO)
V rganizaciji Društva podeželske mladine Šmihel ter ob sodelovanju Društva podeželskih žena in domala še vseh vrlih krajanov vsako leto, tako pa že 45 let, pripravijo ovčarski praznik. Prebivalce Šmihela, okrog 250 jih je, preštevajo po 30 večjih in manjših kmetijah ter domovih v Šaleški in Savinjski dolini. Nova, mlada predsednica DPM Sara Pungartnik Goličnik nam je povedala, da je bila v preteklosti, od leta 1950 pa do 1970., ob gozdarstvu in malem kmetovanju pod vsakim skednjem tudi obora za ovce. Ovčerejo je narekovalo življenje; pridelovali so ovčjo volno solčavske pasme, v ozadju je bilo v manjši meri tudi prehranjevanje, vseskozi pa rdeča nit izkoriščanje zelenih hribovitih travnikov.
V tem času redijo ovce še na najmanj petih kmetijah, ponekod več, drugod pa zgolj za vzorec. »Da se je ovčarski praznik sploh pojavil v naših krajih, je zaslužen Aktiv mladih zadružnikov, ki je nastal leta 1976 v Šmihelu. Gojimo spomin na ovčerejo in stare običaje, takšne prireditve pa nas združujejo. Življenje se tako ohranja tudi v nekoliko odročnih legah naše lepe planine,« je povedala Pungartnik Goličnikova.
Že vse od začetka so v dogodek vpeti ves kraj in različne starostne skupine, organizator je bil v preteklosti aktiv mladih zadružnikov, od leta 1991 pa Društvo podeželske mladine. Za program in kulturni pridih na prireditvi je zaslužno Kulturno društvo Rovtar. Aktiv kmečkih žena v Šmihelu ponudi dobrote na stojnicah, mladinci pa pripravijo prireditveni prostor, zagotovijo hrano in pijačo, strežbo, srečelov, druge popestritve in veselico.
Potehtaš, oceniš težo in z nekaj sreče poln koš pripade najbolj natančnemu.
Na koncu vlekli štrik
Dogodek označujejo za etnografski, v želji po dobri zabavi pa organizirajo tudi vaško veselico.
Gojimo spomin na ovčerejo in stare običaje, takšne prireditve nas združujejo.
V izvedbo letošnjega praznika so bili vključeni vsi dela in kulture voljni Šmihelčani ter župnik iz Mozirja Vinko Čonč, ki je pripravil mašo za dober namen ter po njej blagoslovil 20 traktorjev domačinov. Sara Pungartnik Goličnik: »Pomemben je prikaz življenja ljudi pod Mozirskimi planinami, kar sta vešče predstavila partnerja Ana in Grega Rak, med njunim izvajanjem so sovaščani prikazovali različna nekdanja in še zdajšnja opravila, kot so klepanje kose, kuhanje smole, postavljanje turškega plota, predenje, štrikanje, priprava šikljev za lesene strehe, izdelovanje metel ter najpomembnejše, umivanje in striženje ovac. Med te predstavitve so umestili izbrano petje, moški pevski zbor Šmihel in družinsko skupino petih deklet, Sestric Vodovnik z bližnje kmetije Spodnji Goltnik. Na semanjem delu je bilo mogoče kupiti domače pridelke in izdelke domače obrti, pripravili pa so tudi kulinarično ponudbo, ajdove žgance, masovnik, domači krompirček, jagnjetino ter več vrst sladic in piškotov. Na vasi še vedno vžgeta srečelov ter tehtanje košare, polne domačih dobrot s Šmihelskih kmetij, kar sta ponujala Manca Lesjak in Andraž Goličnik; potehtaš, oceniš težo in z nekaj sreče poln koš pripade najbolj natančnemu.«
45 let že pripravljajo ovčarski praznik.
Vaščani so med prikazom opravil večkrat zapeli domače in priložnostne pesmi, že ko je viharni naliv zmočil poljano, so mladi kerlci in mladenke vlekli štrik. Na spolzki travi in hitro za tem na blatnem travniku so v ženski konkurenci slavile premočene Solčavske dečle, v moški konkurenci pa, neverjetno, a povsem naključno krepki Lučani in Solčavani z imenom ekipe Brez uma. Prej bi menili, da je bilo poleg utrjenih mišic in izkušenj potrebne precej pameti. Ansambel Saša Avsenika, ki je kljub slabemu vremenu privabil množico ljudi, je tako pridal pečat 45. ovčarskemu prazniku.