JUNAK
Slepi Martin prehodil 841-kilometrski Camino
Po 21 dneh se prihodnji torek iz Španije vračata Martin Močnik in njegova psica vodnica Biba. 55-letnik je oslepel pred 11 leti zaradi prepozno odkrite sladkorne bolezni.
Odpri galerijo
CAMINO DE SANTIAGO – »Prišla sva na prvi oziroma osnovni cilj, torej sva z Bibo prehodila 841 kilometrov od načrtovanih 790. Hotel sem prehoditi še preostalo pot, a je napovedan dež, jaz pa nisem ljubitelj hoje po dežju. Bomo videli, kako bo,« nam je po telefonu zaupal 55-letni Martin Močnik, ki se je 18. aprila odpravil na prav posebno pot. Upokojenec je pred 11 leti oslepel zaradi prepozno odkrite hude sladkorne bolezni. Na eno oko je popolnoma slep, na drugem, kot pravi, dobrem očesu njegove vidne zmožnosti dosegajo dva odstotka, kar pomeni, da zaznava svetlobo in premike, ki se zgodijo tik pred njegovim nosom. »Če človek stoji, se vanj direktno zaletim,« plastično opiše, kaj to pomeni. V 18 mesecih je prestal 27 operacij na očesu, bolezen je hitro napredovala, zdravniki so mu napovedali popolno izgubo vida. Nekdanji gostinec zdaj živi v oskrbovanem stanovanju v Domžalah, njegova psica vodnica Biba pa mu omogoča, da v radiju enega kilometra vse počne sam.
»Več v tiskani izdaji. Dobite jo v bližnji trafiki, v aplikaciji na pametnih telefonih in tablicah ali pa jo naročite v e-trafiki«
Ali se smiliti ali živeti
Ko je oslepel, je imel samo dve možnosti; ali se smiliš samemu sebi in »šinfaš državo«, kot pravi, ali sprejmeš življenje, kot se ti ponuja. »In ker sem človek, ki potrebuje izziv, sicer počne neumnosti, sem si zadal, da bom pred popolno oslepitvijo prehodil to znano romarsko pot, ki jo vsako leto obišče na tisoče ljudi,« zgovorno pripoveduje od tam. Pot je načrtoval s pomočjo inštruktorja njegove Bibe, ki mu družbo dela že osem let, oziroma psov reševalcev Marka Bručana, spremiti bi ga moral videči spremljevalec. »Svoje stroške sem kril sam, za stroške spremljevalca pa sem prosil zavarovalnico Triglav, občini Cerklje in Domžale, Matjaža Močnika in še nekaj posameznikov. No, spremljevalec je na koncu zatajil, tako da sem se, sicer skeptičen, ali bova zmogla, odpravil sam z Bibo. Pa vendar, bilo je zelo težko, zato slepim ljudem te poti brez spremljevalca ne priporočam, čeprav opravljen izziv pomeni, da smo tudi slepi tega zmožni,« strne Martin.»Več v tiskani izdaji. Dobite jo v bližnji trafiki, v aplikaciji na pametnih telefonih in tablicah ali pa jo naročite v e-trafiki«