Slepi Sebastjan obožuje kuhanje: njegove jedi preizkusila Miki Šarac in Tanja Žagar

Sebastjan Kamenik je velik borec za pravice slepih in slabovidnih, predsednik Društva za pravice invalidov, podpredsednik Združenja prijateljev slepih Slovenije, zagovornik brajeve pisave, pred leti je bil tudi radijski voditelj, še vedno je pesnik in človek, ki se rad pošali.

Trenutno pa se najbolj posveča kuhanju, saj si kot edini Slovenec prizadeva zbrati čim več glasov za svojo gobovo juho na tekmovanju Golden Eye Cheff (Zlate oči šefa) med 27 tekmovalci iz devetih držav. Posnetek, kako pripravlja gobovo juho, je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije poslala v Indijo. Za to sta poskrbela Marjo Kapelj in Rok Fiamengo, zaposlena pri zvezi, medtem ko je Sebastjana za tekmovanje predlagala strokovna sodelavka pri zvezi Nastja Žlajpah, ki ga tudi osebno dobro pozna.

Sebastjan se je s svojim Šarkom nedavno udeležil dobrodelnega koncerta na celjski Špici in tam tudi zapel.

»Moje kuhanje ni nič posebnega, zato sem želel, da bi za tekmovanje našli koga drugega, saj je med slepimi in slabovidnimi veliko spretnejših kuharjev od mene,« pravi Sebastjan, ki pa ne skriva, da kuhanje obožuje. Verjetno so tudi zato pri zvezi ocenili, da je dovolj dober, da ga prijavijo na tekmovanje. »Ne bom tajil, da sem počaščen in hvaležen vsem, ki so me pri tem projektu podprli,« pravi. Pred kamerami je torej skuhal gobovo juho, s katero se zdaj poteguje za prestižni naziv. A ni dovolj, da si le ogledate njegov posnetek na youtubu, oddati morate tudi všeček in komentar. Časa za to ni veliko, rok se izteče v ponedeljek, 18. novembra.

Brez sreče v ljubezni

Kot nam je še zaupal Sebastjan, je veselje do kuhanja dobil, ko se je nekega dne odločil skuhati govejo juho in mu je odlično uspela. »Potem sem skuhal fižolovo juho, za katero moja osebna asistentka pravi, da je med vsemi jedmi najboljša. Lotil sem se tudi priprave mesa, ga sam tudi začinil in še vse drugo. In v tem zdaj res uživam. In tudi kar nekaj prijateljev je že poskusilo jedi iz moje kuhinje. Še največkrat je pri meni moj prijatelj Boštjan, ki je zelo vesel povabila na kosilo ali večerjo, samo da se dobro je. Zelo sem ponosen, da sta mojo kuho že poskusila tudi Tanja Žagar in njen Miki Šarac ter njun sin Karlo, medtem ko je bila hčerkica takrat še v Tanjinem trebuščku.«

Sebastjan Kamenik je zelo rad za štedilnikom.

Sebastjan je z veseljem kuhal tudi svoji krušni mami, ki ji reče kar mama. To je njegova rejnica, ki ga je vzgojila in je zaslužna za to, da je sploh še živ. »Ona pravi, da je od mene pričakovala vse na tem svetu, le tega, da bom enkrat z veseljem stal za štedilnikom in tako dobro kuhal, ne. Sem pa vesel, kadar me obiščeta skupaj s hčerko, s katero sem odraščal, zato mi je kot sestra,« nam razkrije. In doda, da je že v srednji šoli med starimi brajevimi časopisi našel v brajico prepisano knjigo sestre Vendeline in jo z zanimanjem prebiral.

»Zdaj sem hvaležen, da sodelujem na tem tekmovanju, ki ga prireja podjetje Golden Eye Cheff iz Indije. Pa ne gre toliko za število glasov kot za to, da dostojno zastopam našo državo in Zvezo slepih in slabovidnih Slovenije, ki mi je izkazala zaupanje in me podprla,« še poudari Kamenik, ki je lani dobil novo stanovanje v Novi vasi v Celju, ob njem pa je stalno prisoten njegov pasji pomočnik Šark. »Žal pa nimam sreče v ljubezni,« nam še nekoliko otožno prizna Kamenik, ki se je pred kratkim razšel z Alenko.

»Zaradi mojega kot tudi njenega zdravstvenega stanja. »Saj mogoče je bolje tako, sva pa ostala v dobrih odnosih. In tudi ona je zelo rada jedla vse, kar sem skuhal. Še najbolj pa je pohvalila krompirjev golaž. Pohvala, ki da misliti in poboža,« sklene pogovor Sebastjan Kamenik.