SPRETNOSTI
Slikali so z refoškom in modro frankinjo (FOTO)
V Adlešičih pripravili že 5. vinorelo, delavnico slikanja z vinom. To nekaj dni stoji na radiatorju, da malce izhlapi in se zgosti.
Odpri galerijo
Željko Zima je naslikal ovna, podobo je poimenoval Rogonja. FOTO: Boris Grabrijan
Na Martinovo soboto je Javni zavod Krajinski park Kolpa v Adlešičih pod vodstvom mentorja prof. Ivice Kiša, idejnega pobudnika in strokovnega vodje, izpeljal tradicionalno, že peto slikarsko kolonijo vinorelov, na kateri je ustvarjalo devet umetnikov. Tako kot si delimo s sosedi Hrvati Kolpo, so tudi na koloniji v maniri dobrososedskih odnosov skupaj zgledno sodelovali, saj je bila kar polovica slikarjev in obiskovalcev s hrvaške strani.
Vinorela? Gre za prav posebno slikarsko tehniko, kjer slikarji ustvarjajo na platno podobe z vinom. Da, prav smo zapisali, namesto vodenih ali oljnih barv izbrane motive Bele krajine in narave pričarajo s čopičem, ki ga pomakajo v vino. Najbolj pripravno je seveda temno rdeče, ki mu pogovorno pravimo tudi črno vino. To so modra frankinja, teran, refošk ali denimo metliška črnina, ki je avtohtona posebnost Bele krajine.
Slikanje z vinom v tehniki akvarela je prastara metoda, saj gre pravzaprav za naravno barvilo.
Profesor Ivica Kiš je v Adlešičih dejal: »Kdor koli se spusti v avanturo z vinoreli, teh nikakor ne sme skrivati v mapi, saj imajo radi svetlobo dneva. Zorijo s časom in so prijetne arome, tudi še dolgo po slikanju. In tako kot vino; s časom postajajo vse boljši in boljši.«
Vinorela kot slika z vinom na steni belokranjske zidanice je postala posebnost kolpske dežele steljnikov. Dozorela dela so avtorji že razstavili na priložnostni razstavi ob odprtju lanske Vinske vigredi, letos pa so bila na ogled v Hotelu Bela krajina v Metliki. Popotniki skozi Belo krajino si jih lahko ogledajo v poslovnih prostorih JZ KP Kolpa v Adlešičih.
Dvodnevna slikarska kolonija vinorela v Adlešičih je namenjena promociji lokalnih vinogradnikov in vinarjev, ki pridelujejo to vrhunsko kapljico in so na vinskem zemljevidu Slovenije v zadnjih letih močno prepoznavni. Na 5. zaporedni vinoreli se je zbrala zares pisana druščina. Med njimi akademski kipar Denis Kraškovič in slikar Janez Muhvič, sicer upokojeni vojaški pilot miga. Svoja najboljša vina za kolonijo sta prijazno ponudila vinarja: Kaligarich iz Cetor je podaril refošk, medtem ko je vinar Dolc iz Drašičev prispeval svoje črno vino pankrt.
Slikanje z vinom je v resnici prava znanost, tako kot bi se prestavili za 500 let v preteklost, kjer mojstri niso imeli na voljo poplave barv v trgovinah, ampak imajo le naravno barvo – vino. Je precej zamudno in zahteva neskončno potrpežljivosti. Vino organizatorji že nekaj dni prej nalijejo v posebne skodelice, ki jih postavijo na radiator, da malce izhlapi in recimo temu zakrkne. Ostane malce bolj gosto barvilo.
Nato slikarji najprej na platno narišejo motiv, na katerega začnejo nanašati vino – barvo. Tehnika je akvarel, a povsem samosvoja. Nianse od svetle proti temni dosežejo z večkratnim nanašanjem vina. Barva, ki je najprej temno rdeča, sčasoma posvetli in porjavi. Če bi slikali naravno, bi eno podobo slikali tudi 14 dni, saj sta za doseganje nians ključni vnovično nanašanje in sušenje. Za kar seveda ni časa, zato si pomagajo s feni. Nekateri so priznali, da vina še ne obvladajo dobro.
Vinorela? Gre za prav posebno slikarsko tehniko, kjer slikarji ustvarjajo na platno podobe z vinom. Da, prav smo zapisali, namesto vodenih ali oljnih barv izbrane motive Bele krajine in narave pričarajo s čopičem, ki ga pomakajo v vino. Najbolj pripravno je seveda temno rdeče, ki mu pogovorno pravimo tudi črno vino. To so modra frankinja, teran, refošk ali denimo metliška črnina, ki je avtohtona posebnost Bele krajine.
9 umetnikov je čopiče pomakalo v vino.
Slikanje z vinom v tehniki akvarela je prastara metoda, saj gre pravzaprav za naravno barvilo.
Profesor Ivica Kiš je v Adlešičih dejal: »Kdor koli se spusti v avanturo z vinoreli, teh nikakor ne sme skrivati v mapi, saj imajo radi svetlobo dneva. Zorijo s časom in so prijetne arome, tudi še dolgo po slikanju. In tako kot vino; s časom postajajo vse boljši in boljši.«
Vinorela kot slika z vinom na steni belokranjske zidanice je postala posebnost kolpske dežele steljnikov. Dozorela dela so avtorji že razstavili na priložnostni razstavi ob odprtju lanske Vinske vigredi, letos pa so bila na ogled v Hotelu Bela krajina v Metliki. Popotniki skozi Belo krajino si jih lahko ogledajo v poslovnih prostorih JZ KP Kolpa v Adlešičih.
Slikar Janez Muhvič, upokojeni pilot miga FOTO: Boris Grabrijan
Dvodnevna slikarska kolonija vinorela v Adlešičih je namenjena promociji lokalnih vinogradnikov in vinarjev, ki pridelujejo to vrhunsko kapljico in so na vinskem zemljevidu Slovenije v zadnjih letih močno prepoznavni. Na 5. zaporedni vinoreli se je zbrala zares pisana druščina. Med njimi akademski kipar Denis Kraškovič in slikar Janez Muhvič, sicer upokojeni vojaški pilot miga. Svoja najboljša vina za kolonijo sta prijazno ponudila vinarja: Kaligarich iz Cetor je podaril refošk, medtem ko je vinar Dolc iz Drašičev prispeval svoje črno vino pankrt.
Slikanje z vinom je v resnici prava znanost, tako kot bi se prestavili za 500 let v preteklost, kjer mojstri niso imeli na voljo poplave barv v trgovinah, ampak imajo le naravno barvo – vino. Je precej zamudno in zahteva neskončno potrpežljivosti. Vino organizatorji že nekaj dni prej nalijejo v posebne skodelice, ki jih postavijo na radiator, da malce izhlapi in recimo temu zakrkne. Ostane malce bolj gosto barvilo.
Akademski kipar Denis Kraškovič FOTO: Boris Grabrijan
Nato slikarji najprej na platno narišejo motiv, na katerega začnejo nanašati vino – barvo. Tehnika je akvarel, a povsem samosvoja. Nianse od svetle proti temni dosežejo z večkratnim nanašanjem vina. Barva, ki je najprej temno rdeča, sčasoma posvetli in porjavi. Če bi slikali naravno, bi eno podobo slikali tudi 14 dni, saj sta za doseganje nians ključni vnovično nanašanje in sušenje. Za kar seveda ni časa, zato si pomagajo s feni. Nekateri so priznali, da vina še ne obvladajo dobro.
