Slovenci brez vinjete se ne morejo več izogniti kazni, tujce lovijo
S prvim decembrom 2021 smo v Sloveniji uvedli e-vinjete. Za nami je že več mesecev uporabe, zato smo pri Darsu preverili, kdo se po avtocesti še vedno vozi brez vinjete. Kot so povedali, je večina glob še vedno izdana tujim voznikom, vseeno pa skoraj 30 odstotkov kršiteljev predstavljajo domači vozniki, čeprav je vinjeta za uporabo naših avtocest in hitrih cest obvezna že 14 let. Globe, plačane za cestninske prekrške, so prihodek državnega proračuna in ne družbe Dars.
Verjetno ste pričakovali, da sta se z uveljavitvijo e-vinjet spremenila tudi nadzor nad uporabo in kaznovanje kršiteljev. Proces nadzora je drugačen, kaznovanje za Slovence tudi, za tujce pa je ostalo enako. Še vedno se jih lovi na terenu.
Naj pojasnimo podrobneje. Nadzor nad uporabo e-vinjet poteka vseskozi, 24 ur na dan in vse dni v letu. Izvaja se z zajemom slik in s samodejnim prepoznavanjem registrskih oznak. Prekrškovni postopki se izvajajo na terenu in v pisarnah. Domačim voznikom pošiljajo plačilne naloge in račune za e-vinjete po pošti (ker imajo dostop do vseh potrebnih podatkov), pred tem pa je treba pregledati posnetke, na katerih so zaznani kršitelji, in v ozadju speljati celoten prekrškovni postopek. Tujce pa poskušajo – in tako bo tudi v prihodnje – še naprej v največji mogoči meri sankcionirati na nadzornih točkah, počivališčih, mejnih prehodih.
Kaj je drugače od uvedbe e-vinjet?
»Že pred uvedbo e-vinjet smo sicer poudarjali, da je eno temeljnih nerazumevanj nadzora pri e-vinjeti, da cestninski nadzor ne bo več na terenu,« so sporočili iz Darsa. Razlika v primerjavi z nadzorom pred uvedbo e-vinjete je le v tem, da so kršitelji zaznani s kamerami že na točki, preden jih lahko ustavijo, nadzornik pa dobi informacijo o tem, katero vozilo je treba ustaviti in sankcionirati.
Medtem ko slovenske kršitelje lahko obravnavajo na daljavo, ker imajo dostop do podatkov in možnosti za izterjavo, to za tujce trenutno ni mogoče. V prihodnje bi bilo mogoče tudi za državljane EU izvajati nadzor na daljavo, ker bo moč pridobiti podatke o njih, nikakor pa to ne bo mogoče za državljane tretjih držav, ki jih je na naših cestah veliko, ravno tako med kršitelji, pojasnjujejo na Darsu.
Pri tem je treba poudariti še eno nerazumevanje izvajanja cestninskega nadzora na daljavo, ko se govori o avtomatizaciji. »Ločiti je treba med zajemom kršitelja z nadzorno opremo (kamerami) in samo izvedbo prekrškovnega postopka. Avtomatsko se zajamejo posnetki vozil, za katera ni kupljena e-vinjeta, od tod naprej pa je še vedno treba preveriti vse podatke, izdati plačilni nalog, račun za e-vinjeto in izdati odredbo za prepoved uporabe avtoceste do nakupa e-vinjete. Še bolj bo postopek kompliciran, če bomo želeli nadzor izvajati na daljavo tudi za tujce (EU), saj bo med drugim treba zagotoviti tudi prevode, višji bodo poštni stroški, na drugi strani pa je sama izterjava neplačil tako računov za e-vinjete kot za globe izredno komplicirana in negotova, predvsem pa stroškovno neučinkovita (npr.: globe, tudi če se izterjajo, ostanejo v državi kršitelja in se ne stekajo v proračun Republike Slovenije). Izkušnje iz sosednje Avstrije, ki je za nekatere države EU začela izvajati nadzor na podlagi mednarodne izmenjave podatkov, kažejo, da manj kot 30 odstotkov kršiteljev poravnava svoje obveze.«
