KORONAVIRUS
Slovenci med epidemijo več jedo in pijejo, le dobra četrtina podpira policijsko uro
NIJZ opravlja raziskavo o življenju in navadah Slovencev med epidemijo.
Odpri galerijo
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izvaja spletno panelno anketno raziskavo o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), ki daje vpogled v boljše poznavanje in razumevanje vedenja ljudi v času med in po epidemiji covida 19 v Sloveniji. Raziskava med osebami, starimi med 18 in 74 let, poteka od 4. decembra 2020, v 12 ponovitvah, enkrat na dva tedna.
Inštitut je na spletni strani objavil najnovejše ugotovitve in podatke. Velika večina anketiranih oseb je tokrat navajala, da je v zadnjih 7 dneh upoštevala predpisane ukrepe in priporočila za preprečevanje prenosa okužbe z virusom sars-cov-2. Od navedenih ukrepov anketiranci v največji meri upoštevajo uporabo zaščitne maske v javnosti (91,2 %), najmanj pa razkuževanje površin (54,9 %).
V 7. valu raziskave so anketirance vprašali tudi, v kolikšni meri podpirajo ukrepe, ki so stopili v veljavo 15. februarja. Najvišjo podporo je dosegla podpora odprtju šol za osnovnošolce in dijake zaključnih letnikov srednjih šol (83,7 %), sledila je odprava prepovedi prehajanja občinskih meja (80,5 %). Anketiranci najmanj podpirajo omejitev gibanja na prostem med 21. in 6. uro – ta ukrep podpira le dobra četrtina (26,6 %).
Dobra tretjina (38,8 %) je navedla, da je bila v zadnjih dveh tednih manj fizično aktivna kot pred pandemijo, 35,7 % se jih je izogibalo obisku zdravnika zaradi težave, ki ni bila povezana s koronavirusom, slaba petina (18,1 %) jih je jedla več nezdrave hrane kot pred pandemijo, 15,7 % anketiranih je kadilo več kot pred pandemijo, 9,6 % anketiranih je pilo več alkohola kot pred pandemijo, 8,6 % pa jih je odlagalo cepljenje za sebe ali svojega otroka.
Na vprašanje o tem, ali se jim je telesna masa med pandemijo povečala, je večina anketirancev (60,0 %) odgovorila, da ne. O dodatno pridobljeni telesni masi je poročalo skoraj 27 % anketiranih, od tega kar 31,3 % žensk in nekoliko manj moških (22,7 %).
O tem, kaj Slovenci menijo o cepljenju, je na dopoldanski novinarski konferenci spregovorila Ada Hočevar Grom z NIJZ.
Inštitut je na spletni strani objavil najnovejše ugotovitve in podatke. Velika večina anketiranih oseb je tokrat navajala, da je v zadnjih 7 dneh upoštevala predpisane ukrepe in priporočila za preprečevanje prenosa okužbe z virusom sars-cov-2. Od navedenih ukrepov anketiranci v največji meri upoštevajo uporabo zaščitne maske v javnosti (91,2 %), najmanj pa razkuževanje površin (54,9 %).
V 7. valu raziskave so anketirance vprašali tudi, v kolikšni meri podpirajo ukrepe, ki so stopili v veljavo 15. februarja. Najvišjo podporo je dosegla podpora odprtju šol za osnovnošolce in dijake zaključnih letnikov srednjih šol (83,7 %), sledila je odprava prepovedi prehajanja občinskih meja (80,5 %). Anketiranci najmanj podpirajo omejitev gibanja na prostem med 21. in 6. uro – ta ukrep podpira le dobra četrtina (26,6 %).
Manj zdravo jedo in pijejo več alkohola
Dobra tretjina (38,8 %) je navedla, da je bila v zadnjih dveh tednih manj fizično aktivna kot pred pandemijo, 35,7 % se jih je izogibalo obisku zdravnika zaradi težave, ki ni bila povezana s koronavirusom, slaba petina (18,1 %) jih je jedla več nezdrave hrane kot pred pandemijo, 15,7 % anketiranih je kadilo več kot pred pandemijo, 9,6 % anketiranih je pilo več alkohola kot pred pandemijo, 8,6 % pa jih je odlagalo cepljenje za sebe ali svojega otroka.
Skoraj tretjina Slovenk in Slovencev se je zredila
Na vprašanje o tem, ali se jim je telesna masa med pandemijo povečala, je večina anketirancev (60,0 %) odgovorila, da ne. O dodatno pridobljeni telesni masi je poročalo skoraj 27 % anketiranih, od tega kar 31,3 % žensk in nekoliko manj moških (22,7 %).
O tem, kaj Slovenci menijo o cepljenju, je na dopoldanski novinarski konferenci spregovorila Ada Hočevar Grom z NIJZ.