RAZISKAVA
Slovenci ne kažejo navdušenja: nezaupanje v cepivo je veliko
Večina se bo cepila, ker se jim to zdi odgovorno.
Odpri galerijo
Pandemijo novega koronavirusa naj bi dokončno končalo šele ustrezno cepivo. FOTO: Wissanu01 Getty Images/istockphoto
Čeprav je danes že drugo podjetje sporočilo, da je njijhovo cepivo proti novemu koronavirus zelo uspešno, pa raziskava družbe Valicon kaže, da se več kot polovica prebivalcev Slovenije ne namerava cepiti, ko bo cepivo na voljo.
Po besedah ministra za zdravje Tomaža Gantarja bi prve odmerke cepiva v Sloveniji lahko dobili že kmalu, a kot kaže, prevelikega navala za cepljenje ne bo. Minister je pred dnevi povedal, da je Slovenija v okviru evropskega naročila naročila cepivo za 60 odstotkov prebivalstva. Raziskava Valicona je pokazala, da se dobra četrtina (26 odstotkov) vprašanih zagotovo ne bo cepilo, še skoraj tretjina (31 odstotkov), da bolj verjetno ne – skupaj torej več kot polovica prebivalcev napoveduje, da se (verjetno) ne bodo cepili (57 odstotkov). Na drugi strani le ena šestina pravi, da se bodo zagotovo cepili, dobra četrtina pa, da bolj verjetno. Razmerje v nameri cepljenja je torej 43 : 57 odstotkov v smeri »bolj ne«, ugotavljajo v družbi, ki je izvedla anketo.
Preberite tudi:Olajšanje za človeštvo: odlična novica glede cepiva proti novemu koronavirusu
Anketiranci, ki bi se odločili za cepljenje, najpogosteje izbirajo odgovor, da se jim zdi to odgovorno do drugih (50 odstoktov), oziroma si želijo na ta način zmanjšati verjetnost okužbe (45 odstotkov). Slaba tretjina navaja, da imajo v gospodinjstvu družinske člane, ki spadajo med rizično skupino in jih ne želijo okužiti. Dobra četrtina vprašanih je kot razlog navedla tudi, da ne želijo preobremenjevati zdravstvenega sistema v primeru močnejše okužbe oziroma, ker je to priporočilo medinske stroke.
Najpogostejši razlog za necepljenje je nezaupanje v novo cepivo; 61 odstotkov vprašanih meni, da bi moralo miniti dlje časa, da bi se cepivo izkazalo za varno, 41 odstoktov se jih boji stranskih učinkov. Slaba tretjina t razlog navaja mutacije virusa in s tem povezano neučinkovitost cepiva, slaba četrtina, da ne sodijo v rizično skupino, podobno visok delež je prepričanih, da cepljenja na splošno niso varna.
Preberite tudi:
Namera cepljenja pričakovano narašča s starostjo, višja je med tistimi, ki menijo, da sodijo v rizično skupino za težji potek bolezni, ter med tistimi, ki imajo izkušnjo z okužbo v svojem okolju. Nekoliko presenetljivo je namera cepljenja nižja med tistimi, ki sicer doživljajo trenutno situacijo zelo negativno (»brezupno, kritično, na trenutke kaotično«). Namera cepljenja je tako višja od 50 odstotkov samo med tistimi z občutkom zdravstvene ogroženosti in starimi nad 60 let, so ugotovili med raziskavo.
Po besedah ministra za zdravje Tomaža Gantarja bi prve odmerke cepiva v Sloveniji lahko dobili že kmalu, a kot kaže, prevelikega navala za cepljenje ne bo. Minister je pred dnevi povedal, da je Slovenija v okviru evropskega naročila naročila cepivo za 60 odstotkov prebivalstva. Raziskava Valicona je pokazala, da se dobra četrtina (26 odstotkov) vprašanih zagotovo ne bo cepilo, še skoraj tretjina (31 odstotkov), da bolj verjetno ne – skupaj torej več kot polovica prebivalcev napoveduje, da se (verjetno) ne bodo cepili (57 odstotkov). Na drugi strani le ena šestina pravi, da se bodo zagotovo cepili, dobra četrtina pa, da bolj verjetno. Razmerje v nameri cepljenja je torej 43 : 57 odstotkov v smeri »bolj ne«, ugotavljajo v družbi, ki je izvedla anketo.
Preberite tudi:
Olajšanje za človeštvo: odlična novica glede cepiva proti novemu koronavirusu
Moderna: Naše cepivo je skoraj 95-odstotno učinkovito
Anketiranci, ki bi se odločili za cepljenje, najpogosteje izbirajo odgovor, da se jim zdi to odgovorno do drugih (50 odstoktov), oziroma si želijo na ta način zmanjšati verjetnost okužbe (45 odstotkov). Slaba tretjina navaja, da imajo v gospodinjstvu družinske člane, ki spadajo med rizično skupino in jih ne želijo okužiti. Dobra četrtina vprašanih je kot razlog navedla tudi, da ne želijo preobremenjevati zdravstvenega sistema v primeru močnejše okužbe oziroma, ker je to priporočilo medinske stroke.
Najpogostejši razlog za necepljenje je nezaupanje v novo cepivo; 61 odstotkov vprašanih meni, da bi moralo miniti dlje časa, da bi se cepivo izkazalo za varno, 41 odstoktov se jih boji stranskih učinkov. Slaba tretjina t razlog navaja mutacije virusa in s tem povezano neučinkovitost cepiva, slaba četrtina, da ne sodijo v rizično skupino, podobno visok delež je prepričanih, da cepljenja na splošno niso varna.
Preberite tudi:
Slovenski imunolog: Ni videti, da bi virus izzvenel v roku enega leta
Namera cepljenja pričakovano narašča s starostjo, višja je med tistimi, ki menijo, da sodijo v rizično skupino za težji potek bolezni, ter med tistimi, ki imajo izkušnjo z okužbo v svojem okolju. Nekoliko presenetljivo je namera cepljenja nižja med tistimi, ki sicer doživljajo trenutno situacijo zelo negativno (»brezupno, kritično, na trenutke kaotično«). Namera cepljenja je tako višja od 50 odstotkov samo med tistimi z občutkom zdravstvene ogroženosti in starimi nad 60 let, so ugotovili med raziskavo.
