Slovenci po pitju alkohola med vodilnimi v Evropi, letos zaradi pijanih voznikov že toliko mrtvih
Alkohol je eden od glavnih dejavnikov tveganja za udeležbo v prometnih nesrečah. Letos so do 15. oktobra opiti vozniki povzročili 1190 nesreč oziroma en odstotek več kot v enakem obdobju lani. Umrlo je 13 udeležencev, kar je dva manj kot v enakem obdobju lani, a hkrati tudi za polovico manj kot v 2020, kažejo podatki Agencije za varnost prometa.
Slovenija po pitju alkohola med vodilnimi v Evropi
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v letu 2022 registrirana poraba alkohola v Sloveniji znašala 10 litrov čistega alkohola na prebivalca, kar nas uvršča med vodilne v Evropi.
Širši odnos naše družbe do pitja alkohola se odraža tudi v veliki toleranci do prisotnosti alkohola v prometu. Alkohol je eden od glavnih dejavnikov tveganja za udeležbo v prometnih nezgodah, tudi pri pešcih in kolesarjih, saj je po podatkih policije okrog 10 odstotkov vseh prometnih nesreč povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola oziroma skoraj četrtina tistih s smrtnim izidom. Verjetnost povzročitve prometne nesreče se v primerjavi s treznim voznikom poveča za 3- do 6- krat.
Akcija Slovenija piha 0,0 - Izberi sebe, ne alkohola se bo začela v ponedeljek
November, še posebej okoli Martinovega, je znan po pokušanju, pitju in prekomernem pitju alkohola. V akciji Slovenija piha 0,0 - Izberi sebe, ne alkohola, ki se bo začela v ponedeljek, bodo ministrstvo za zdravje, policija in Agencija za varnost prometa ozaveščali o pasteh prekomernega pitja alkohola. Ob tem sporočajo, da alkohol ne spada za volan, voznike pa nagovarjajo, naj v času, ko ne bodo trezni, ključe vozil prepustijo drugim, ali si zagotovijo varen prevoz.
Alkohol deluje opojno, povzroča zasvojenost, škoduje zdravju in je eden glavnih dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni. Škoda prekomernega pitja se kaže na vseh področjih našega življenja. Še posebej v cestnem prometu, ko alkohol in druge psihoaktivne snovi vplivajo na spremembo vozniških sposobnosti in slog vožnje, zato prispevajo k večjemu tveganju za nastanek prometne nesreče, opozarjajo na ministrstvu za zdravje.
V letu 2023 so bili povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola odgovorni za 1507 prometnih nesreč, pri čemer je umrlo 21 udeležencev oz. 24 odstotkov več kot v letu 2022 (17).
Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola letos znaša 0,67 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka - zakonsko je za običajne voznike dovoljena stopnja alkohola 0,24 miligramov na liter. Med vzroki za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom, ki so jih povzročili opiti vozniki, so neprilagojena hitrost, nepravilna smer vožnje, nepravilno prehitevanje in drugi vzroki. Največ alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je po podatkih agencije starih od 25 do 34 let.
V letošnjem letu je 11 mladostnikov, starih od 15 do 17 let, pod vplivom alkohola povzročilo prometno nesrečo in dve hudi telesni poškodbi. Najmlajša smrtna žrtev je bil 14-letni voznik motornega kolesa, ki je prometno nesrečo tudi povzročil, v kilogramu krvi je imel 1,47 g alkohola. Glede deleža alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč na 1000 prebivalcev zadnja leta prevladujejo vinorodna območja, torej obalno-kraška, podravska ter pomurska regija.
