Slovenci se s strahom ozirajo proti gozdu

Če kdo, potem so dolenjske vasi in kraji, od Mokronoga pa vse tja do Tržišča, Šentjanža, Malkovca in spet nazaj do Šentruperta, minulo jesen izkusili, kaj pomeni imeti v svojem okolju medveda. Točneje medvedko, ki je s sabo gnala družino, ob tem pa ropala kokošnjake, razbijala čebelnjake in se krepčala in pripravljala na zimo.

»Vseh 30 kur je odnesla, vsaka je imela po dva kilograma. Vse je pojedla, vse je pobrala, v gozdu tam zgoraj je ostalo nekaj perja,« nam je povedal Milan Renko iz Tržišča, nekaj sto metrov navkreber proti Šentjurjevemu hribu pa je iz zapahnjenega hleva odnesla kozo, mimogrede pokončala psa, kolateralna škoda so bile kokoši. Na tem koncu Dolenjske medvedu ni hudo, še več – ima primeren habitat za življenje. V nasprotju s Kočevskim je tu dovolj žira, želoda, kostanja, med gozdovi so številni sadovnjaki.

Na gluha ušesa

Danes je mir. »Medvedka spi, to je jasno, zima je,« pravi Janez Kukec, lovec, sicer pa podžupan sevniške občine. Medvedi so mu razbili čebelnjak, a že več kot 10 let opozarja na nevarnost. Država je bila gluha za pozive, zdaj pa imajo v Tržišču medveda skoraj za soseda. »Ker gre za območje strnjene poselitve, to pomeni neposredno nevarnost za območje in prebivalce. Pričakovano je, da se bo medved vračal, saj je na tem delu napadel že več kokošnjakov. Povzroča nevarnost, poleg tega med krajane vnaša nemir in strah. Občina Sevnica zato vnovič poziva pristojne službe k ukrepom in pričakuje hitro reagiranje za ustrezno zmanjšanje grožnje z zmanjšanjem populacije medveda,« državo že lep čas kličejo na pomoč.


Jeseni, predvsem konec oktobra in novembra, ko je bila največja panika, so dvakrat dobili dovoljenje za odstrel. Pa še to prvič le in zgolj zato, ker je eden od voznikov trčil v medvedko, ta pa jo je odnesla brez poškodb. »Ko smo dobili drugo dovoljenje, se ni več prikazala!« poudari Kukec in omeni, da je tik pred spancem še naredila škodo na Trščini, v Gabrijelah, Šentjanžu in na Leskovcu.


»Več kot jasno je, da se je pripravila na zimsko spanje, jeseni je bilo obilo hrane v naravi, veliko pa si je tudi sama vzela. Kako dolgo bo trajalo njeno zimsko spanje, pa je zelo težko reči. Odvisno od tega, kdaj se bo začela prebujati narava. Morda še kak mesec,« se sprašuje Kukec in spomni, da bodo njene aktivnosti odvisne tudi od starosti njenih mladičev. »Če so bili stari dve leti, bo zdaj imela že druge in bo zagotovo nekaj časa počakala, da se spravi na pot, saj morajo najprej shoditi. Če pa bodo mladiči stari leto dni, bodo kmalu začeli hoditi naokoli,« še sklene Kukec.