PRISKOČIL NA POMOČ
Slovenec jo je rešil! Na rokah je imela hude rane
Član Jelinčičeve stranke Tomaž Krajnc je s sinom dopustoval v Nemčiji.
Odpri galerijo
ROSENHEIM – Dopustniško ležerno poletje ob nemškem Kimskem jezeru (Chiemsee) se je za člana stranke SNS Tomaža Krajnca v nekaj minutah spremenilo v dramo, po kateri bi lahko napisali kriminalko. Z 10-letnim sinom se je na izposojenem čolnu vozil po jezeru, ki ga imenujejo tudi bavarsko morje (s površino slabih 80 km2), ko sta približno 150 metrov stran od čolna zagledala, da nekdo v jezeru s težavo plava, od nje pa se je oddaljeval čoln. Približala sta se in videla, da se utaplja mlajša ženska.
Mimo sta k sreči v krajšem časovnem razmaku priplula dva čolna, ki sta se odzvala na Kranjčev klic na pomoč. »Poskušali smo jo izvleči na čoln, a ni šlo zlahka. Ni več dihala, bila pa je tudi močnejše postave. Zagotovo je imela okoli 90 kilogramov, nezavestnega človeka pa je še toliko težje dvigniti.«
Za hip je tudi pomislil, kako naj jo pravilno prime, saj je bila v kopalkah in ni želel, da ga ljudje česa obtožijo, a ko je videl, da ne diha, je imel pred sabo le en cilj – rešiti jo iz vode. »Objel sem jo in jo z vso silo nekako vendarle spravil na čoln. Želel sem jo spraviti k zavesti in sem jo po obrazu večkrat lopnil, a zaman. Nato smo jo obrnili na bok, izpljunila je vodo in zadihala,« pravi Krajnc.
Poklicali so reševalno službo in jo s čolnom pripeljali na obalo. »Prišli so helikopter, dva reševalna čolna, dve reševalni ladji, dve reševalni vozili, potapljač, v zraku je dogajanje spremljal helikopter …« Nesrečnico, ki je bila pri prihodu reševalcev na pol pri zavesti, so odpeljali v bolnišnico.
Kranjc je pozneje od potapljača reševalca izvedel, da je v bližini psihiatrična bolnišnica. Na vprašanje potapljača, ali meni, da bi bil lahko samomor, je odgovoril: »Dvajsetletnica je imela na rokah hude zaceljene rane, ki nakazujejo samomorilska nagnjenja. Ker ima 90 kilogramov in je bila 800 metrov stran od obale, dvomim, da bi ji uspelo priplavati sami tako daleč. Po mojem mnenju jo je nekdo vrgel s čolna.«
Ta avantura je dodobra vznemirila tudi Kranjčevega sina. »Bil je poln adrenalina in še pozno v noč ni mogel zaspati. Vseskozi nam je hotel pomagati pri reševanju, a je tudi za odrasle, ki prvič doživijo takšno reševanje, naporno, saj nimamo dovolj znanja.« Tudi Krajnc je bil močnim adrenalinskim vplivom: »Čudni so občutki. Čas nenavadno počasi teče, telo drugače funkcionira. Možgani ne razmišljajo več o pravilih in zapovedih, temveč le o enem cilju – rešiti žensko iz vode, da lahko zadiha.«
Utapljala se je 20-letnica
Mimo sta k sreči v krajšem časovnem razmaku priplula dva čolna, ki sta se odzvala na Kranjčev klic na pomoč. »Poskušali smo jo izvleči na čoln, a ni šlo zlahka. Ni več dihala, bila pa je tudi močnejše postave. Zagotovo je imela okoli 90 kilogramov, nezavestnega človeka pa je še toliko težje dvigniti.«
Za hip je tudi pomislil, kako naj jo pravilno prime, saj je bila v kopalkah in ni želel, da ga ljudje česa obtožijo, a ko je videl, da ne diha, je imel pred sabo le en cilj – rešiti jo iz vode. »Objel sem jo in jo z vso silo nekako vendarle spravil na čoln. Želel sem jo spraviti k zavesti in sem jo po obrazu večkrat lopnil, a zaman. Nato smo jo obrnili na bok, izpljunila je vodo in zadihala,« pravi Krajnc.
Poklicali so reševalno službo in jo s čolnom pripeljali na obalo. »Prišli so helikopter, dva reševalna čolna, dve reševalni ladji, dve reševalni vozili, potapljač, v zraku je dogajanje spremljal helikopter …« Nesrečnico, ki je bila pri prihodu reševalcev na pol pri zavesti, so odpeljali v bolnišnico.
»Menim, da jo je nekdo vrgel s čolna«
Kranjc je pozneje od potapljača reševalca izvedel, da je v bližini psihiatrična bolnišnica. Na vprašanje potapljača, ali meni, da bi bil lahko samomor, je odgovoril: »Dvajsetletnica je imela na rokah hude zaceljene rane, ki nakazujejo samomorilska nagnjenja. Ker ima 90 kilogramov in je bila 800 metrov stran od obale, dvomim, da bi ji uspelo priplavati sami tako daleč. Po mojem mnenju jo je nekdo vrgel s čolna.«
Sin s težavo zaspal
Ta avantura je dodobra vznemirila tudi Kranjčevega sina. »Bil je poln adrenalina in še pozno v noč ni mogel zaspati. Vseskozi nam je hotel pomagati pri reševanju, a je tudi za odrasle, ki prvič doživijo takšno reševanje, naporno, saj nimamo dovolj znanja.« Tudi Krajnc je bil močnim adrenalinskim vplivom: »Čudni so občutki. Čas nenavadno počasi teče, telo drugače funkcionira. Možgani ne razmišljajo več o pravilih in zapovedih, temveč le o enem cilju – rešiti žensko iz vode, da lahko zadiha.«