V javni obravnavi je do 12. aprila predlog zakona o hrani, ki predvideva, da bi bila hrana, ki je tik pred iztekom roka uporabe ali še vedno primerna za uživanje, darovana humanitarnim organizacijam. Trgovinske zbornice Slovenije pravi, da predlagane rešitve niso izvedljive, so nam pojasnili v Mercatorju.

Kot so nam pojasnili s pristojnega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v predlogu zakona za namen zmanjševanja količin odpadne hrane predvidenih nekaj ukrepov, med drugim prerazporejanje donirane hrane.

»Predlog zakona natančneje ureja predvsem postopek doniranja hrane in opredeljuje, kdo so donatorji hrane, kdo jo prerazporeja, komu. Z namenom, da se donirana hrana prerazporeja varno in kakovostno, je predvideno sofinanciranje opreme in drugih stroškov za posrednike, ki donirano hrano prerazporejajo,« pojasnjujejo.

Zakon izrecno navaja, da se z donirano hrano ne sme trgovati, obvezno doniranje pa je predvideno za trgovce, ki imajo nad 400 m2 prodajne površine živil.

Poleg tega pa se uvaja tudi trinivojski certifikat za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano.

Če bo predlog sprejet, bo Slovenija postala druga evropska država, ki bo trgovskim verigam prepovedala metanje hrane z uvedbo zakona, po katerem bo hrana, ki je tik pred iztekom roka uporabe ali še vedno primerna za uživanje, darovana humanitarnim organizacijam, piše portal Agronews.

V Franciji je leta 2019 začel veljati zakon, ki veletrgovcem, velikim distributerjem hrane in proizvajalcem nalaga, da ne smejo zavračati užitne hrane, kmalu pa bi po podobnih korakih lahko krenila tudi Slovenija.

Trgovci darujejo hrano že zdaj

Hrana se sicer na prostovoljni osnovi humanitarnim organizacijam, invalidskim organizacijam in javnim zavodom s področja socialnih in varstvenih storitev, ki razdeljujejo donirano hrano upravičencem, donira že danes.

»Za donirano hrano pa lahko donator uveljavlja davčno olajšavo v skladu z 38. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki določa, da je lastna cena oziroma nabavna cena blaga iz drugega odstavka 36. člena ZDDV-1 za donirano hrano, ki izpolnjuje pogoje za doniranje hrane po predpisih, ki urejajo kmetijstvo, enaka 0, če skupna vrednost donirane hrane davčnega zavezanca, ki donira hrano v tekočem letu, ne presega 2 % prihodkov, ugotovljenih po računovodskih predpisih za zadnje poslovno leto, zaključeno pred tekočim letom.«

Če ne bodo konsenza med vsemi členi v verigi, bo doniranje potekalo kot do sedaj, kjer je sodelovanje med trgovci in humanitarnimi organizacijami na prostovoljni osnovi in je že sedaj tudi zelo dobro, pojasnjujejo na ministrstvu.

Zakaj menite, da Slovenija potrebuje takšen zakon in kako učinkovit bi bil?

»S to zahtevo določamo obveznost doniranja hrane z namenom zmanjševanja odpadne hrane, ki je še primerna za prerazporejanje, doniranje itn. V Sloveniji imamo Strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano. Hrana se mora v prvi vrsti smotrno nakupovati in proizvajati, s čimer preprečimo izgube hrane in presežke, ki pa se jih, v kolikor do njih prihaja, najprej prerazporedi oziroma donira, nato predela v nove prehranske izdelke za prehrano ljudi in kar ostane, gre za prehrano živali. Kar se zavrže in nastane odpad, se ustrezno predela. Slednjega si želimo čim manj,« pojasnjujejo na ministrstvu.

FOTO: Spar

Kaj o predlogu zakona pravijo trgovci?

Statistika kaže, da je trgovina člen v verigi, kjer nastane le približno desetina odpadkov, medtem ko več kot polovica nastale količine odpadne hrane izvira iz gospodinjstev.

HOFER

Pri Hoferju podpirajo sprejem zakonodaje, ki bo urejala področje doniranja hrane, saj že zdaj, kot pravijo, doniramo presežno hrano iz vseh trgovin. Sprejem zakonodaje, ki bo urejal to področje, pa bo, kot pravijo, dodatna spodbuda za vse.

Izdelkov, ki so še primerni za uživanje, tako ne zavržejo, temveč jih v sklopu projekta Hrana na dobri poti redno donirajo socialno ogroženim in ranljivim skupinam. Teh je okoli 20 tisoč, v povprečju pa jim namenijo okoli 100 ton hrane.

Med donirano hrano prevladujejo sadje, zelenjava, kruh in pekovski izdelki ter izdelki suhega sortimenta (kosmiči, sol, sladkor, napitki, mleko, namazi, prigrizki, konzerve, olja, začimbe, suho sadje, omake, kaše, čaj, juhe iz vrečke ...), hlajeni in zamrznjeni sortiment ter jajca.

Na področju prevzema in razdeljevanja hrane socialno ogroženim in ranljivim skupinam sodelujemo s prostovoljci iz več kot 30 socialnih in humanitarnih organizaci, na primer z Lionsi, Karitasom, Rdečim križem, Slovensko filantropijo, centri za socialno delo ...

Ker prevzemanje in razvoz hrane za organizacije predstavlja opazen strošek, so lani ob svetovnem dnevu hrane organizacije podprli z donacijo v skupni višini 27.900 evrov za pokritje logističnih in drugih stroškov. Donirali smo jim tudi biorazgradljive vrečke za prenašanje izdelkov.

E. LECLERC

V E. Lelercu sprememba zakonodaje ne bi pomenila nobene spremembe ali dodatnih obremenitev, pojasnjujejo. Že zdaj sledijo povpraševanju in dnevno prilagajajo količine hrane, ki jo pripravljamo ali naročajo. Tisto z daljšim rokom uporabe je v dneh ali tednih pred potekom roka uporabe znižajo. »To so naše stranke sprejele izjemno pozitivno, tako s finančnega kot trajnostnega vidika«.

Vso sveže pripravljeno hrano, ki se v tekočem dnevu ne proda, vsak večer doniramo v humanitarne namene, kar počnemo že dolga leta. Tako poskrbimo, da hrane ne zavržemo, hkrati pa pride v prave roke, ki so pomoči potrebne. Sprememba zakonodaje tako v našem delovanju ne bi pomenila prav nobene spremembe ali dodatnih obremenitev.

TUŠ

V Tušu niso seznanjeni z morebitnimi spremembami zakonodaje na tem področju, že sedaj pa si prizadevajo, kot pravijo, za zmanjšanje količine prehranskih odpadkov na najnižjo možno raven.

»To izvajamo tako, da optimiziramo nabavne procese, kar vključuje metode za napovedovanje povpraševanja in optimalno naročanje ter posledično boljše upravljanje zalog. Cene blaga pred iztekom roka uporabe ali pred izgubo vrednosti za zaužitje ustrezno znižamo, da preprečimo zavržke. Sodelujemo tudi z dobrodelnimi organizacijami, katerim doniramo hrano, ki bi ji potekel rok uporabe ali bi v procesu prodaje lahko postala neustrezna. Skrajni ukrep je odpis hrane in ustrezna odstranitev skladno s sistemom zagotavljanja varne prehrane HACCP.«

SPAR

V Sparu so seznanjeni s predlogom novega Zakona o varni hrani in krmi, ki je trenutno še v javni razpravi, a ga v tem trenutku težko komentirajo, saj, kot pravijo, nimajo še informacije, kaj bo vseboval.

Viške hrane že dlje časa donirajo tudi humanitarnim organizacijam. »V Sparu spodbujamo, da se zavrže čim manj hrane, menimo pa, da se je potrebno vseh potencialnih ukrepov lotiti zelo sistematično na več ravneh. Kot primer, z donacijami hrane imamo dobre izkušnje, s humanitarnimi organizacijami dobro sodelujemo, pri tem pa se soočamo tudi z nekaterimi izzivi, povezanimi predvsem s pomanjkanjem prostovoljnih društev, ki pri tem sodelujejo, kar bi bilo smiselno urediti sistemsko, « poudarjajo.

Da bi bilo presežkov hrane čim manj, poskrbijo z optimalnim naročanjem. »Posebej skrbno ravnamo z izdelki, ki se bližajo izteku roka uporabe in jim že nekaj dni pred tem znižamo cene. Te izdelke v trgovini posebej izpostavimo in jih označimo z oznako«. 

V primeru, da pri preverjanju kakovosti zaznajo, da produkt ne ustreza zakonskim standardom, so ga primorani zavreči - zberejo jih ločeno, za ustrezen odvoz pa skrbi zunanji izvajalec. 

MERCATOR

»Mercator je znotraj Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) sodeloval pri pripravi pripomb na določbe osnutka Zakona o hrani, ki je v javni razpravi. Mercator se je tudi prvi od trgovcev priključil pobudi za doniranje hrane in smo na tem področju aktivni že več kot 12 let.

TZS je tudi posredovala pripombe Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Gre za skupno stališče članov TZS. Lahko pa povzamemo, da predlagane rešitve niso izvedljive, s čimer so strinjajo tudi organizacije, ki so dejavne na tem področju.«