ESČP
Slovenija dobila novo košarico od evropskega sodišča
Hrvaška pravi, da je sodišče sprejelo vse njene argumente.
Odpri galerijo
Evropsko sodišče za človekove pravice FOTO: Primož Zrnec
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodilo, da ni pristojno za meddržavno tožbo Slovenije proti Hrvaški zaradi terjatev Ljubljanske banke (LB) do hrvaških podjetij. Slovenija je to obžalovala, a zagotovila nadaljnja prizadevanja za dogovor o terjatvah. Hrvaška pravi, da je sodišče sprejelo vse njene argumente.
Veliki senat sodišča je v danes objavljeni razsodbi odločitev utemeljil s tem, da LB ni nevladna organizacija in da zato po 34. členu evropske konvencije o človekovih pravicah ni mogla vložiti individualne tožbe. Vlada pa po 33. členu nima pravice, da bi zahtevala presojo meddržavne tožbe o domnevnih kršitvah konvencije tej pravni osebi. 17-članski veliki senat je to dokončno odločitev sprejel z večino.
Urad vlade za komuniciranje je v sporočilu za javnost izpostavil, da je meddržavnih postopkov pred ESČP v primerjavi z individualnimi tožbami izjemno malo in da je bila slovenska tožba šele osemnajsta od leta 1956. Posledično sodna praksa v meddržavnih zadevah ni obširna in zaradi politične občutljivosti meddržavnih tožb dopušča sodišču širši manevrski prostor pri razlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah.
Spomnili so, da je Slovenija 15. septembra 2016 tožbo vložila zaradi kršitev evropske konvencije o človekovih pravicah, zaradi katerih LB ni mogla izterjati svojih terjatev od hrvaških podjetij. Vložila jo je, potem ko je na podlagi analize o uporabi pravnih sredstev na mednarodni ravni sprejela odločitev, da je treba storiti vse, kar je pravno mogoče za zaščito interesov LB.
Dodali so, da je odločitev sodišča sicer dokončna in zoper njo ni možna pritožba, da pa si bo Slovenija kljub temu tudi nadalje prizadevala, da se na politični ravni in v diplomatskih stikih doseže dogovor o rešitvi terjatev LB na Hrvaškem.
Veliki senat sodišča je v danes objavljeni razsodbi odločitev utemeljil s tem, da LB ni nevladna organizacija in da zato po 34. členu evropske konvencije o človekovih pravicah ni mogla vložiti individualne tožbe. Vlada pa po 33. členu nima pravice, da bi zahtevala presojo meddržavne tožbe o domnevnih kršitvah konvencije tej pravni osebi. 17-članski veliki senat je to dokončno odločitev sprejel z večino.
Slovenija obžaluje odločitev
Slovenija je izrazila obžalovanje, da ESČP ni pritrdil njenim argumentom o dopustnosti tožbe in pristojnosti sodišča za odločanje o njej ter ni pristopilo k vsebinski obravnavi zadeve.Urad vlade za komuniciranje je v sporočilu za javnost izpostavil, da je meddržavnih postopkov pred ESČP v primerjavi z individualnimi tožbami izjemno malo in da je bila slovenska tožba šele osemnajsta od leta 1956. Posledično sodna praksa v meddržavnih zadevah ni obširna in zaradi politične občutljivosti meddržavnih tožb dopušča sodišču širši manevrski prostor pri razlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah.
Spomnili so, da je Slovenija 15. septembra 2016 tožbo vložila zaradi kršitev evropske konvencije o človekovih pravicah, zaradi katerih LB ni mogla izterjati svojih terjatev od hrvaških podjetij. Vložila jo je, potem ko je na podlagi analize o uporabi pravnih sredstev na mednarodni ravni sprejela odločitev, da je treba storiti vse, kar je pravno mogoče za zaščito interesov LB.
Dodali so, da je odločitev sodišča sicer dokončna in zoper njo ni možna pritožba, da pa si bo Slovenija kljub temu tudi nadalje prizadevala, da se na politični ravni in v diplomatskih stikih doseže dogovor o rešitvi terjatev LB na Hrvaškem.
Sprejeli vse hrvaške argumente
V Zagrebu so v odzivu poudarili, da je sodišče sprejelo vse hrvaške argumente in da Slovenija na ESČP sedaj ne more več sprožiti novih postopkov na podlagi enakih dejstev. V uradu zastopnika hrvaške vlade pred ESČP so spomnili, da je Hrvaška od začetka trdila, da ESČP ni pristojen za odločanje o tožbi, ker LB ni nevladna organizacija. Hrvaška je tudi zanikala pristranskost na hrvaških sodiščih.Slovenija je tožbo vložila, ker da hrvaška sodišča sistematično onemogočajo Ljubljanski banki, da bi prišla do terjatev, ki jih ima do hrvaških podjetij, s tem pa so banko prikrajšala za njeno premoženje. Tožila jo je zaradi kršenja pravic LB do poštenega sojenja, učinkovitega pravnega sredstva, prepovedi diskriminacije ter varstva premoženja na 48 postopkih pred hrvaškimi sodišči.
