Slovenija ena izmed prvih držav, ki je uzakonila pravico do odklopa: kaj ta prinaša?

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je uzakonilo pravico do odklopa s sprejemom novele zakona o delovnih razmerjih. »Pravica do odklopa pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu,« so na Instagramu sporočili z vlade in ministrstva.

Kot so ta teden že pojasnili na pristojnem ministrstvu, morajo delodajalci do 16. novembra 2024 sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev te pravice. V nasprotnem primeru jim grozi denarna kazen. »Uzakonjena pravica do odklopa pomeni, da mora delodajalec zagotoviti, da ne posega v prosti čas delavca,« so poudarili.

V praksi to pomeni, da delavec v času počitka ali upravičene odsotnosti ni dosegljiv za delodajalca, kar vključuje tudi odgovarjanje na sporočila, e-pošto in telefonske klice. Ministrstvo je opozorilo, da nenehna dosegljivost delavcev vodi v izgorelost, stres in slabšanje osebnih odnosov, kar negativno vpliva na duševno zdravje delavcev. Prav zato so pravico do odklopa vključili v zakon.

Izklop strežnikov in Pošta na dopustu

Ministrstvo se pri oblikovanju novele zakona zgledovalo po primerih dobrih praks iz drugih držav Evropske unije. Na primer, podjetje Volkswagen je že leta 2011 uvedlo politiko, po kateri se 30 minut po koncu izmene izklopi strežnike elektronske pošte in jih znova zažene šele 30 minut pred začetkom naslednje izmene.

Podjetje Daimler pa je uvedlo funkcijo »Pošta na dopustu«, ki zaposlenim omogoča, da med dopustom nastavijo samodejni odgovor na e-pošto, ki izbriše prejeto e-pošto in obvesti pošiljatelja o izbrisu. Če je zadeva nujna, pošiljatelju sporoči alternativne kontakte.

»Učinek tovrstnih politik je boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter prispeva k bolj zdravemu in produktivnemu delovnemu mestu,« so poudarili na ministrstvu.