DO JUNIJA BI GA LAHKO IMELI
13 držav se je dogovorilo za cepilne potne liste, tudi Slovenija
Skupina članic EU poziva k uvedbi covidnega potrdila do junija.
Odpri galerijo
Cepilna potrdila, digitalna ali v papirnati obliki, bodo olajšala gibanje. FOTO: Robertax, Getty Images
Skupina 13 članic EU, med katerimi naj bi bila tudi Slovenija, namerava osrednjim institucijam EU posredovati pismo s sedmimi prioritetami pri pripravi covidnega potrdila, ki naj bi olajšalo potovanje v pandemiji. Te vključujejo tudi poziv k čimprejšnji uvedbi potrdila, po možnosti do junija letos. Pismo naj bi ministri članic, pristojni za turizem, po neuradnih informacijah v torek popoldne posredovali Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu in portugalskemu predsedstvu. Pobudnica je Avstrija, pridružilo naj bi se ji 12 držav (poleg Slovenije še Grčija, Bolgarija, Ciper, Danska, Francija, Hrvaška, Nemčija, Italija, Malta, Portugalska in Španija).
Avstrijska tiskovna agencija APA je danes poročala, da se je omenjena trinajsterica o tem pogovarjala konec marca na pobudo avstrijske ministrice za turizem Elisabeth Köstinger, dva tedna pozneje pa naj bi se torej dogovorile o skupnem pismu s pozivom, naj bo potrdilo nared do junija.
Države naj bi v pismu opozorile na to, da turizem, ki je leta 2019 prispeval 10 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) EU, zaradi pandemije bije bitko za preživetje, ter izpostavile pomen digitalnega zelenega potrdila, ki ga je Evropska komisija predlagala sredi marca zaradi olajšanja potovanj do poletja.
Ministri naj bi v skladu z marčevsko zavezo voditeljev članic EU, da se bo potrdila obravnavalo kot nujno zadevo, pozvali Evropsko komisijo, predsedstvo Sveta EU in članice ter Evropski parlament, naj si odločno prizadevajo za politični dogovor o tem potrdilu in za hitro sprejetje zakonodaje. Ob tem naj se upošteva sedem prioritet, ključnih za okrevanje evropskega turizma in EU kot celote. Prvi poudarek naj bi bil poziv k čimprejšnji uvedbi potrdila, po možnosti do junija letos, piše v osnutku pisma. Izpostavili naj bi tudi, naj zakonodaja vključuje določilo o izteku ukrepa.
Kot drugo ključno točko naj bi navedli, da je treba olajšati prosto gibanje med pandemijo osebam, ki ne predstavljajo tveganja javnemu zdravju, in da morajo biti omejitve gibanja sorazmerne. Izpostavili naj bi, da je na podlagi znanstvenih dognanj manjšo prenosljivost virusa mogoče opredeliti v primeru cepljenja proti covidu 19, negativnega izida testa in nedavnega okrevanja od covida.
Pozvali naj bi k zagotavljanju nediskriminacije in enake obravnave omenjenih treh kategorij oseb ter izpostavili, da potrdilo o cepljenju ne bi smelo biti pogoj za pravico do prostega gibanja. Izpostavili naj bi potrebo po posebni pozornosti osebam, za katere se cepljenje ne priporoča oziroma ni dovoljeno, na primer otrokom. Pozvali naj bi tudi k priznavanju obstoječih mednarodno sprejemljivih nedigitalnih potrdil, saj da bi bila ekskluzivnost digitalnega zelenega potrdila v nasprotju z njegovim namenom.
Prav tako naj bi pozvali k varnim in praktičnim tehničnim rešitvam, saj da mora biti potrdilo preprosto, zanesljivo, ne sme diskriminirati, delovati mora v vseh članicah EU ter izpolnjevati najvišje standarde varnosti in varstva podatkov. Ob tem naj bi države poudarile, da mora potrdilo dopuščati nacionalno prožnost pri uporabi, da torej ne sme omejevati pravic članic pri opredeljevanju nacionalnih pravil glede uporabe potrdila na njihovem ozemlju in glede omejevanja prostega gibanja za zajezitev širjenja virusa.
Pozvale naj bi tudi k sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami za razvoj rešitev, ki bodo omogočale globalno uporabo covidnih potrdil in olajšale mednarodno potovanje, ter k tesnemu sodelovanju s turističnim sektorjem in drugimi pomembnimi déležniki.
Avstrijska tiskovna agencija APA je danes poročala, da se je omenjena trinajsterica o tem pogovarjala konec marca na pobudo avstrijske ministrice za turizem Elisabeth Köstinger, dva tedna pozneje pa naj bi se torej dogovorile o skupnem pismu s pozivom, naj bo potrdilo nared do junija.
Digitalno potrdilo kot rešitev za turizem
Države naj bi v pismu opozorile na to, da turizem, ki je leta 2019 prispeval 10 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) EU, zaradi pandemije bije bitko za preživetje, ter izpostavile pomen digitalnega zelenega potrdila, ki ga je Evropska komisija predlagala sredi marca zaradi olajšanja potovanj do poletja.
Ministri naj bi v skladu z marčevsko zavezo voditeljev članic EU, da se bo potrdila obravnavalo kot nujno zadevo, pozvali Evropsko komisijo, predsedstvo Sveta EU in članice ter Evropski parlament, naj si odločno prizadevajo za politični dogovor o tem potrdilu in za hitro sprejetje zakonodaje. Ob tem naj se upošteva sedem prioritet, ključnih za okrevanje evropskega turizma in EU kot celote. Prvi poudarek naj bi bil poziv k čimprejšnji uvedbi potrdila, po možnosti do junija letos, piše v osnutku pisma. Izpostavili naj bi tudi, naj zakonodaja vključuje določilo o izteku ukrepa.
Kot drugo ključno točko naj bi navedli, da je treba olajšati prosto gibanje med pandemijo osebam, ki ne predstavljajo tveganja javnemu zdravju, in da morajo biti omejitve gibanja sorazmerne. Izpostavili naj bi, da je na podlagi znanstvenih dognanj manjšo prenosljivost virusa mogoče opredeliti v primeru cepljenja proti covidu 19, negativnega izida testa in nedavnega okrevanja od covida.
Poziv k zagotavljanju nediskriminacije
Pozvali naj bi k zagotavljanju nediskriminacije in enake obravnave omenjenih treh kategorij oseb ter izpostavili, da potrdilo o cepljenju ne bi smelo biti pogoj za pravico do prostega gibanja. Izpostavili naj bi potrebo po posebni pozornosti osebam, za katere se cepljenje ne priporoča oziroma ni dovoljeno, na primer otrokom. Pozvali naj bi tudi k priznavanju obstoječih mednarodno sprejemljivih nedigitalnih potrdil, saj da bi bila ekskluzivnost digitalnega zelenega potrdila v nasprotju z njegovim namenom.
Prav tako naj bi pozvali k varnim in praktičnim tehničnim rešitvam, saj da mora biti potrdilo preprosto, zanesljivo, ne sme diskriminirati, delovati mora v vseh članicah EU ter izpolnjevati najvišje standarde varnosti in varstva podatkov. Ob tem naj bi države poudarile, da mora potrdilo dopuščati nacionalno prožnost pri uporabi, da torej ne sme omejevati pravic članic pri opredeljevanju nacionalnih pravil glede uporabe potrdila na njihovem ozemlju in glede omejevanja prostega gibanja za zajezitev širjenja virusa.
Pozvale naj bi tudi k sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami za razvoj rešitev, ki bodo omogočale globalno uporabo covidnih potrdil in olajšale mednarodno potovanje, ter k tesnemu sodelovanju s turističnim sektorjem in drugimi pomembnimi déležniki.
