IZGUBLJENA BITKA
Slovenski poraz proti Hrvaški: terana nam ni uspelo zaščititi
Sodišče EU je zavrnilo tožbo Slovenije glede terana. Hrvaška bo lahko še naprej uporabljala ime teran na svojih etiketah.
Odpri galerijo
Slovenija je bila v bitki za ime teran na Splošnem sodišču EU neuspešna. FOTO: Leon Vidic, Delo
Skoraj natanko dve leti zatem, ko je Slovenija vložila tožbo proti Evropski komisiji, je Splošno sodišče EU v Luksemburgu zavrnilo tožbo Slovenije za razglasitev ničnosti delegirane uredbe, v skladu s katero je ime teran lahko navedeno na etiketi hrvaških vin.
Slovenija je Komisijo tožila zaradi dodelitve izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran. Slovenija je tožbo vložila z argumenti, da je izjema nezakonita in zavajajoča za potrošnike, ter da povzroča gospodarsko škodo slovenskim pridelovalcem terana.
Slovenija je teran v EU zavarovala februarja 2006 kot vino z zaščiteno označbo porekla, ki se tradicionalno prideluje iz grozdja vinske trte refošk v vinorodnem okolišu Kras. Spor glede terana je izbruhnil spomladi 2013, ko je Slovenija s trgovinskih polic umaknila hrvaško vino z oznako teran. Hrvaška je protestirala in pozvala k skupni čezmejni zaščiti terana, ki pa po navedbah slovenske strani ni mogoča zaradi različnih agroklimatskih pogojev pridelave.
Potem ko državi nista uspeli doseči dogovora, je Evropska komisija leta 2017 sprejela delegirano uredbo, s katero je Hrvaški dodelila izjemo. Ime sorte grozdja teran lahko uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju, ter da je napis teran manjši.
Slovenija v tožbi proti komisiji, vloženi septembra 2017, spodbija delegirani akt. Poleg že omenjenih argumentov izpostavlja tudi pomisleke glede netransparentnega in pristranskega postopka sprejemanja tega akta. V Evropski komisiji pa izpostavljajo, da je teran vendarle tudi vrsta grozdja na Hrvaškem, zato je v skladu s pravili EU mogoča omejena izjema za uporabo tega imena, ki pa nikakor ne vpliva na slovenske proizvajalce vina teran, saj ti ohranjajo izključne pravice v okviru zaščitene označbe porekla.
Slovenija je Komisijo tožila zaradi dodelitve izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran. Slovenija je tožbo vložila z argumenti, da je izjema nezakonita in zavajajoča za potrošnike, ter da povzroča gospodarsko škodo slovenskim pridelovalcem terana.
Franc Bogovič: Politična zaušnica Židanu
»Današnja sodba je končni rezultat mnogo pretirane samozavesti in kategoričnega zavračanja kakršnihkoli pogovorov o tej zadevi s strani takratnega kmetijskega ministra Židana, tako s predstavniki Hrvaške kot tudi Evropske komisije v letih 2014 in 2015, ko se je delegirani akt sprejemal na Evropski komisiji. Delegirani akt namreč niti ne preprečuje niti ne omejuje območja proizvodnje 'hrvaškega terana', pač pa ga, kot sortno vino, dovoljuje pridelovati po celotni vinorodni deželi hrvaške Istre. V času, ko sem sam zasedal položaj ministra za kmetijstvo in okolje, sem v primeru, ko so nam Avstrijci na podoben način želeli »vzeti« kranjsko klobaso, v ustreznem dialogu in pogajanjih le-to uspel preprečiti. Zato že ves čas trdim, da bi bilo treba enako postopati tudi v primeru terana,« je zapisal evropski poslanec Bogovič.
»A sedaj je, kar je. Po blamaži z arbitražo je zadeva Teran še en diplomatski poraz Slovenije s Hrvaško, v katerem bodo ponovno najkrajšo potegnili tisti, ki so zanj najmanj krivi. V tem primeru so to kraški vinogradniki,« je prepričan Bogovič.
»Današnja sodba je končni rezultat mnogo pretirane samozavesti in kategoričnega zavračanja kakršnihkoli pogovorov o tej zadevi s strani takratnega kmetijskega ministra Židana, tako s predstavniki Hrvaške kot tudi Evropske komisije v letih 2014 in 2015, ko se je delegirani akt sprejemal na Evropski komisiji. Delegirani akt namreč niti ne preprečuje niti ne omejuje območja proizvodnje 'hrvaškega terana', pač pa ga, kot sortno vino, dovoljuje pridelovati po celotni vinorodni deželi hrvaške Istre. V času, ko sem sam zasedal položaj ministra za kmetijstvo in okolje, sem v primeru, ko so nam Avstrijci na podoben način želeli »vzeti« kranjsko klobaso, v ustreznem dialogu in pogajanjih le-to uspel preprečiti. Zato že ves čas trdim, da bi bilo treba enako postopati tudi v primeru terana,« je zapisal evropski poslanec Bogovič.
»A sedaj je, kar je. Po blamaži z arbitražo je zadeva Teran še en diplomatski poraz Slovenije s Hrvaško, v katerem bodo ponovno najkrajšo potegnili tisti, ki so zanj najmanj krivi. V tem primeru so to kraški vinogradniki,« je prepričan Bogovič.
Slovenija je teran v EU zavarovala februarja 2006 kot vino z zaščiteno označbo porekla, ki se tradicionalno prideluje iz grozdja vinske trte refošk v vinorodnem okolišu Kras. Spor glede terana je izbruhnil spomladi 2013, ko je Slovenija s trgovinskih polic umaknila hrvaško vino z oznako teran. Hrvaška je protestirala in pozvala k skupni čezmejni zaščiti terana, ki pa po navedbah slovenske strani ni mogoča zaradi različnih agroklimatskih pogojev pridelave.
Židan: Zgodilo se ni nič, teran ostaja slovensko vino
»Kaj se je torej zgodilo, da boste v teh dneh ponovno morali poslušati in brati o tožbah med Slovenijo in Hrvaško, ter o lažeh, da smo morda izgubili nekaj, kar je tako nesporno samo naše? Zgodilo se ni nič, kar bi spremenilo resnico, da je Teran samo slovensko vino, se pa je zgodila politična odločitev Evropske komisije, ki je med nepoznavalce in površne bralce, žal pa tudi med številne kupce, vnesla veliko zmede in nejasnosti,« je v daljšem pojasnilu zapisal Židan in dodal da »teran še naprej teran ostaja slovensko vino, Hrvaška pa bo ob pozitivnem izidu sodbe za Evropsko komisijo, še naprej lahko označevala sorto vinske trte in nikakor ne vina. Za vse, ki v vinu iščete resnico in kakovost, tako še naprej ne bo nobene dileme, kaj je in od kje prihaja Teran. S slovenskega krasa.«
»Kaj se je torej zgodilo, da boste v teh dneh ponovno morali poslušati in brati o tožbah med Slovenijo in Hrvaško, ter o lažeh, da smo morda izgubili nekaj, kar je tako nesporno samo naše? Zgodilo se ni nič, kar bi spremenilo resnico, da je Teran samo slovensko vino, se pa je zgodila politična odločitev Evropske komisije, ki je med nepoznavalce in površne bralce, žal pa tudi med številne kupce, vnesla veliko zmede in nejasnosti,« je v daljšem pojasnilu zapisal Židan in dodal da »teran še naprej teran ostaja slovensko vino, Hrvaška pa bo ob pozitivnem izidu sodbe za Evropsko komisijo, še naprej lahko označevala sorto vinske trte in nikakor ne vina. Za vse, ki v vinu iščete resnico in kakovost, tako še naprej ne bo nobene dileme, kaj je in od kje prihaja Teran. S slovenskega krasa.«
Potem ko državi nista uspeli doseči dogovora, je Evropska komisija leta 2017 sprejela delegirano uredbo, s katero je Hrvaški dodelila izjemo. Ime sorte grozdja teran lahko uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju, ter da je napis teran manjši.
Slovenija v tožbi proti komisiji, vloženi septembra 2017, spodbija delegirani akt. Poleg že omenjenih argumentov izpostavlja tudi pomisleke glede netransparentnega in pristranskega postopka sprejemanja tega akta. V Evropski komisiji pa izpostavljajo, da je teran vendarle tudi vrsta grozdja na Hrvaškem, zato je v skladu s pravili EU mogoča omejena izjema za uporabo tega imena, ki pa nikakor ne vpliva na slovenske proizvajalce vina teran, saj ti ohranjajo izključne pravice v okviru zaščitene označbe porekla.
Čeprav je današnja sodba pomemben mejnik v dolgoletnem sporu, pa ne pomeni nujno konca zgodbe. Na sodbe Splošnega sodišča EU je namreč mogoča pritožba na Sodišče EU. Če bi Slovenija tožbo dobila, pa bi lahko po neuradnih informacijah vložila tudi novo tožbo za denarne kazni zaradi kršitve prava EU.
