Slovenija je dobila novega predsednika drugega doma parlamenta. Kdo je Marko Lotrič?
Državni svetniki so v ponedeljek za predsednika državnega sveta (DS) izvolili Marka Lotriča. Poleg njega sta bila kandidata še Jožef Školč in Dejan Crnek. Nihče od njih sicer v prvem krogu ni dobil zadostne večine, v drugem krogu, v katerega sta se uvrstila Lotrič in Crnek, pa je prvi dobil 21 glasov, drugi pa 13.
Z 21 glasovi podpore je tako bil za novega predsednika DS izvoljen Lotrič, ki je bil v DS izvoljen kot eden od predstavnikov delodajalcev.
Novi prvi mož državnega sveta je uspešen poslovnež Marko Lotrič. Vodenju drugega doma parlamenta se namerava stoodstotno posvetiti, potem ko bo v skladu z »družinsko ustavo« vodenje podjetja predal otrokom. Lotrič, ki se označuje za nestrankarskega oziroma nepolitičnega kandidata, DS prevzema ob njegovi 30-letnici in novih pobudah za njegovo ukinitev.
Njegovo družinsko podjetje zaposluje prek 180 ljudi
Lotrič, ki prihaja iz Selške doline in bo prihodnje leto dopolnil 60 let, se namerava stoodstotno posvetiti delu predsednika DS. Sicer pa je tudi predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, partnerske organizacije Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, hkrati pa tudi predsednik območne obrtne zbornice Škofja Loka. Prav tako je dejaven v gospodarski zbornici in Združenju Manager ter kot ustanovni član v Slovenskem poslovnem klubu (SBC), je še nanizal Lotrič, ki se je označil za nestrankarskega oziroma nepolitičnega kandidata.
Svojo poklicno pot začel kot orodjar
Njegova prva zaposlitev je bila v podjetju Niko Železniki, kjer je opravljal delovno mesto orodjarja, je pred dvema letoma razkril za Svet kapitala. Leta 1985 je prejel povabilo k sodelovanju iz podjetja Tehtnica Železniki, za delo s področja elektrotehnike. Zaposlil se je v programu preciznih elektronskih tehtnic, ki so jih v okviru sporazuma med Jugoslavijo in Kubo izdelovali predvsem za potrebe lekarn. Kot piše na spletni strani skupine Lotrič metrology, je samostojno poklicno pot začel z odprtjem obrti za kalibracijo tehtnic, uteži in pipet.
Želi si tesnega sodelovanja z DZ in vlado
Osrednji izzivi, s katerimi se bo DS soočil že takoj ob začetku, so po njegovih besedah povezani z gospodarsko krizo in vlogo države pri reševanju vprašanj, povezanih s tem, zato bo v tem mandatu državnega sveta nujno treba tesno sodelovati z državnim zborom, vlado in z drugimi državnimi organi, je izpostavil ob predstavitvi kandidature za predsednika DS.
Ne želi namreč, da bi bila edina vloga državnega sveta veto, ki ga bo koalicijska večina v parlamentu preglasovala. »Zato mora prevladati moč razuma in kakovost argumenta,« je izpostavil.
Izzivi pred DS pa ne bodo zgolj tisti, ki bodo izhajali iz kriz, »temveč tudi takšni, ki bodo definirali pot našega nacionalnega razvoja, naše prihodnosti. To so med drugimi vprašanji zelenega prihoda, digitalizacije, ekologije, razvoja in implementacije novih tehnologij, reorganizacije,« je ocenil.
