Slovenija na slabem glasu
V Združenih narodih zaskrbljeno spremljajo naraščajočo porabo alkohola pri Evropejcih, saj so z 9,2 litra zaužitega čistega alkohola na leto največji pivci na svetu, napredka pa niti v zadnjih desetih letih ni opaziti. Tudi Slovenija je na slabem glasu: povprečje držav evropske regije presega skoraj za dva litra. Daleč največ bolezni, pripisljivih alkoholu, so lani pri nas zaznali v občini Gorje.
900 SMRTI na leto povzročijo bolezni in stanja, katerih edini vzrok je alkohol.
Evropejci se nočejo odpovedati pijači, v pivskih navadah na celini ni napredka, so zadnje globalno poročilo o porabi alkohola komentirali na regionalnem sedežu Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Københavnu. Moški v evropski regiji, kamor spada 53 držav Evrope in Srednje Azije, pijejo skoraj štirikrat več kot ženske, skupaj prekomerno pije 470 milijonov ljudi. Dve tretjini ali dva od treh odraslih v teh državah velja za pivce alkohola. Statistika, po kateri se raba alkohola povezuje z več kot 200 bolezenskimi stanji, poškodbami in zastrupitvami, je še bolj zastrašujoča: desetina Evropejcev ima motnjo uživanja alkohola, šest odstotkov jih je od njega odvisnih.
Samo v evropski regiji alkohol povzroči skoraj 800.000 smrti na leto, to je grozljivih 2200 smrti na dan, povezanih z alkoholom. Ta je krivec za vsako deseto smrt v tej regiji. Ali kot poudarjajo v SZO: Evropa plačuje ceno za alkohol, ki je kriv za srčno-žilna obolenja, za poškodbe, za raka in za cirozo jezer sto tisočev Evropejcev.
Malo ljudi ve, da alkohol predstavlja veliko tveganje za raka, še opozarja SZO: »Kljub temu da ga je Mednarodna agencija za raziskave raka SZO uvrstila med rakotvorne snovi prve skupine, se mnogi ne zavedajo, da lahko alkohol povzroči raka,« opozarja SZO. Njena priporočila za zmanjšanje pitja – med njimi zvišanje davkov na alkohol, omejevanje trženja in zmanjšanje dostopnosti – so glede na zadnje poročilo SZO na plodna tla naletela le v Litvi, Latviji in Estoniji, ki so po navedbah SZO dokazale, »da lahko politike nadzora na ravni prebivalstva zmanjšajo porabo in škodljive vplive alkohola ter podaljšajo pričakovano življenjsko dobo«.
Vino in pivo raje kot žganje
NIJZ že leta opozarja na pivske navade Slovencev in na odnos do alkohola ter njegovo dostopnost, ki vplivata na vse pore osebnega in družbenega življenja: povzroča nesreče, bolezni, poškodbe, razdira družine – in vsako leto tudi okrog 900 smrti zaradi bolezni in stanj, katerih edini vzrok gre iskati v alkoholu. Opiti vozniki pri nas vsako leto povzročijo še 75 dodatnih smrti. Naše bolnišnice v povprečju izključno zaradi alkohola vsak dan sprejmejo v oskrbo deset ljudi, zaradi akutne zastrupitve z alkoholom pa je tudi vse več hospitaliziranih mladostnikov. NIJZ je že pred desetletjem navajal oceno zdravstvenih in drugih stroškov, povezanih s pitjem alkohola: stroški so že tedaj presegli 230 milijonov evrov.
Dve tretjini odraslih Evropejcev je rednih pivcev.
Skoraj 90 odstotkov vsega alkohola, ki ga spijemo v Sloveniji, predstavljata pivo in vino, žgane pijače pa desetino: 2,6 dcl piva, 1 dcl vina in 0,1 dcl žgane pijače je v 2022. v povprečju vsak dan spil odrasel Slovenec. Alkohol pri nas pije nekaj več kot 80 odstotkov moških in slaba tretjina žensk. Prvi spijejo 17,3 litra čistega alkohola na leto, ženske pa 4,7 litra.
