Slovenija podpisala nov 'non-paper', takšni so odzivi naših evropskih poslancev

V Evropskem parlamentu v Strasbourgu danes poteka sklepni dogodek konference o prihodnosti Evrope, na katerem so državljani vodilnim predstavnikom institucij EU predali svoje predloge za prihodnost Evrope. Sopredsedniki izvršnega odbora konference so ob tem poudarili, da ti predlogi kažejo pot EU za prihodnja desetletja.

Na konferenci, ki se je začela 9. maja lani, je bilo sprejetih 49 predlogov z več kot 300 ukrepi z različnih področij, od zdravja, okolja, odločanja v EU, zunanjega delovanja unije in gospodarstva do vladavine prava. Med predlogi sta odprava odločanja v EU s soglasjem na področjih, kot so davki, socialna varnost, zunanja politika in širitev, ter dodelitev pristojnosti predlaganja zakonodaje Evropskemu parlamentu.

Nekatere članice kritične, tudi Slovenija

Okoli 10 držav članic EU, med njimi Slovenija, je pripravilo t. i. non-paper (neuradni dokument), v katerem so kritične do uporabe idej evropskih državljanov v okviru konference o prihodnosti Evrope za interese posameznih institucij. Poudarili so tudi, da namen konference, ki se zaključuje danes, ni bil sprememba pogodb EU. Očitki letijo predvsem na Evropski parlament, čeprav ta v dokumentu ni izrecno omenjen. »Ideje državljanov v okviru konference morajo govoriti same zase in si zaslužijo resno obravnavo. Ne smejo biti instrumentalizirane za posebne interese institucij,« so države poudarile v tem dokumentu, ki ga je pridobila STA.

Poudarjajo, da bodo poročilo konference in posamezne predloge podrobno proučili. Ob tem so vse institucije EU pozvali, naj predloge obravnavajo v skladu z rednimi postopki in dogovorjenimi pravili konference.

Pobudnici Danska in Švedska

Vse odločitve bodo sprejete v skladu z delitvijo pristojnosti na podlagi pogodbe in ob spoštovanju ključnih načel, kot sta subsidiarnost in proporcionalnost, so še poudarile članice v dokumentu, katerega pobudnici sta po neuradnih informacijah Danska in Švedska. Dodali so, da namen konference ni bil sprememba pogodb EU, temveč je pomembno, da naslovijo ideje in skrbi državljanov. »Čeprav ničesar ne izključujemo, ne podpiramo nepremišljenih in preuranjenih poskusov za sprožitev postopka za spremembe pogodb.«

Po njihovem mnenju je odziv na krize v zadnjih letih, vključno s pandemijo covida19 in rusko agresijo na Ukrajino, pokazal, da EU lahko deluje v okviru trenutnih pogodb. »EU je delovala hitro ter našla in izvedla učinkovite skupne rešitve. Že imamo Evropo, ki deluje. Ni nam treba hiteti v institucionalne reforme, da bi dosegli rezultate,« so še poudarile članice v dokumentu.

Evropski poslanci so preteklo sredo na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sprejeli resolucijo, v kateri so pozvali k spremembi pogodb EU. Resolucija sicer ni zavezujoča, morebitne spremembe evropskih pogodb pa bi moralo soglasno potrditi vseh 27 članic povezave, ki imajo za to predvidene različne postopke.

Tomc: O 'non-paperju' nismo seznanjeni

Kot so pojasnili viri pri EU, Slovenija sicer ne nasprotuje spremembam pogodb, jo pa motijo nekateri drugi predlogi v okviru konference. Med temi izpostavljajo oblikovanje transnacionalnih list na evropskih volitvah. 

Za odziv smo prosili tudi slovenske evropske poslance. Iz kabineta Romane Tomc so sporočili, da s pripravo domnevnega 'non-naperja' niso seznanjeni. V kabinetu poslanca Milana Brgleza pa so zapisali: »Če z EU mislimo resno, potem moramo predloge državljank in državljanov jemati resno. EU ni samo 'integracija držav', ampak je 'integracija EU-državljanov'. Kot takšna se mora ukrojiti tudi po meri in zahtevah slednjih. Posledično je treba vse predloge natančno preučiti in videti, ali se dajo spraviti v življenje. V nasprotnem primeru bo EU le še bolj oddaljena skupnost, zaupanje državljank in državljanov vanjo pa bo plahnelo.«

Joveva obžaluje potezo slovenske vlade

Kritična do neuradnega dokumenta je tudi Irena Joveva, ki obžaluje »odločitev aktualne slovenske vlade, da se pridruži državam članicam, ki so pripravile omenjeni non-paper oziroma kritiko zaključkov Konference o prihodnosti Evrope. »Ne moremo govoriti o tem, da bi se radi približali ljudem in jih slišali ter poslušali, potem pa ne upoštevati njihovih predlogov. Gre namreč za dobre predloge reforme EU, ki so jih izpostavili evropski državljanke in državljani med dolgotrajno in transparentno diskusijo z evropskimi institucijami. Seveda je odpiranje temeljne pogodbe EU politično zahtevna in občutljiva tematika, tako da razumem pomisleke nekaterih držav članic. Kljub temu menim, da so spremembe v smeri demokratizacije EU ter večje preglednosti in odgovornosti evropskih institucij ljudem nujne za prilagajanje aktualnim in prihodnjim izzivom Evrope. EU se v zadnjih letih tako ali tako korenito spreminja, evropske institucije pa pridobivajo moč in pristojnosti. Zaključki konference zgolj ponujajo strukturno rešitev nastali realnosti. Odhajajočo vlado pozivam, da se v zadnjih tednih vladanja vzdrži takšnih odločitev in podpisovanja tovrstnih dokumentov.«

Podobno meni poslanec Klemen Grošelj: »Če pustimo ob strani vprašljivo legitimnost aktualne vlade, da sploh sprejema tovrstne dokumente, v luči nedvoumnega sporočila volivcev, ki so njeno politiko zavrnili, sam vidim v tej pobudi, predvsem klic državljank in državljanov EU, k odprtju razprave o predvsem učinkovitejši in državljankam in državljanom EU prijaznejši EU. Ali to vključuje tudi razpravo o spremembi temeljnih pogodb? Verjetno da. In glede na vse krize skozi katere je šla EU in skozi katere se še prebija, je tovrstna prenova več kot potrebna. »Težko, skoraj nemogoče pa je oceniti kakšne in na katerih področjih bodo potrebne spremembe. Gotovo bo to na področju Skupne zunanje in varnostne ter Skupne varnostne in obrambne politike. Prepričan sem, da so potrebne spremembe, tudi glede na pričakovanja ljudi, vsaj na področju sociale, obdavčenja in zdravstva ter delovanja institucij EU. Kakšen konkreten izplen pa bo na koncu dosežen in kakšne bodo spremembe in ali bodo te vključevale tudi nadnacionalne liste za volitve v parlament EU, pa je v tem trenutku nemogoče napovedati. Domnevamo lahko, da se bo okrepila vloga parlamenta, morda spremenil položaj Komisije v smeri krepitve njene izvršilne pozicije itd.«