Slovenija se trese, nas čaka še en velikonočni veliki potres?

Slovenija leži na potresno aktivnem območju, a se zdi, da je zadnje dni število potresov še večje kot sicer. Od 28. marca pa do danes z izjemo torka ni minil dan, ko ne bi zaznali vsaj enega potresa. Pred tem je 22. marca številne Slovence zbudil potres z žariščem blizu Zagreba, ki je imel magnitudo 5,1, sledili so številni popotresni sunki.



Od tedaj se zdi, da tudi tla v Sloveniji nenehno podrhtavajo. Ali se pod nami dogaja kaj nenavadnega, neobičajnega? »V seizmologiji ne poznamo pojmov nenavadnega ali neobičajnega dogajanja. Popolnoma 'normalno' je, da potresi v času niso enakomerno razporejeni in jih je včasih nekoliko več, drugič pa manj. Statistično pa je na dolgi rok število potresov določene magnitude na nekem ozemlju zelo stabilno. O tem govori eden najpomembnejših empiričnih zakonov v seizmologiji – Gutenberg-Richterjev zakon, ki pove, da je število potresov določene magnitude v negativni logaritemski odvisnosti od magnitude. Drugače povedano, več je šibkih potresov in manj močnejših,« pojasnjuje Andrej Gosar, direktor urada za seizmologijo.

Edina zaščita je varna gradnja

Dva izmed večjih potresov v zgodovini Slovenije, leta 1895 in 1998, sta se zgodila aprila okoli velike noči. »Še vedno popolnoma velja, da potresov ni mogoče napovedati. V seizmološki znanosti ne obstajajo nobeni modeli, ki bi predvidevali, kdaj se lahko zgodi večji potres. Seveda je popolnoma jasno, da je tak naravni pojav, kot je potres, popolnoma neodvisen od meseca v letu ali praznika in je popoln slučaj, da sta se dva potresa v zgodovini Slovenije zgodila na praznični dan,« Gosar odgovarja, ali bi lahko potresni sunki zadnje tedne napovedovali nov večji potres okoli letošnje velike noči. Verjetnost za nastanek potresa opredeljuje seizmološka stroka z ocenjevanjem potresne nevarnosti. Pri tem se poda verjetnost določenega pospeška potresnega nihanja tal, ki ni povsod enaka, pojasnjuje direktor urada za seizmologijo.

Tako kot vse države ima tudi Slovenija uradno karto potresne nevarnosti, ki je sestavni del gradbene zakonodaje. Projektanti upoštevajo te podatke pri projektiranju potresno odpornih objektov. »Še vedno torej velja, da je edina zaščita pred potresi ustrezna potresno varna gradnja. V Sloveniji imamo predpise, ki tako gradnjo zagotavljajo. V primeru potresa pa je potrebno ustrezno samozaščitno ravnanje prebivalcev,« dodaja Gosar.

V času kosila je močno streslo

Aprila okoli velike noči sta bila v Sloveniji dva hujša potresa, ki sta rušila stavbe. Potres v Posočju leta 1998 je bil eden najmočnejših potresov 20. stoletja z žariščem na ozemlju Slovenije. Tla so se stresla z magnitudo 5,6 ob 11.55 v času velikonočnega kosila, zato je bila panika med prebivalstvom še večja. Žarišče je bilo med dolino Lepene in Krnskim gorovjem, v globini okoli osem kilometrov.

Ob potresu je bilo poškodovanih več kot 4.000 objektov, čutili pa so ga tudi ponekod v Nemčiji, na Slovaškem in Češkem. V prvih 20 urah po glavnemu potresu je bilo več kot 400 popotresnih sunkov, v naslednjih mesecih pa več kot 9.000. Najmočnejši popotresni sunek je nastal 6. maja in je imel magnitudo 4,2.

Umrlo 21 ljudi

Še močnejši je bil potres na velikonočno nedeljo 14. aprila 1895 ob 20.17, ki je največ škode povzročil na območju Ljubljane, čutili pa so ga tako na Dunaju kot v Splitu. Njegova magnituda je bila 6,1, žarišče pa v globini 16 kilometrov. Potresni sunki so se vrstili vso noč, vendar niso bili tako močni kot prvi. Glavnemu sunku je v naslednjih desetih dneh sledilo več kot 100 popotresnih.

Potres je poškodoval okoli 10 odstotkov zgradb v Ljubljani, kjer je tedaj živelo okoli 31.000 ljudi. Večino poškodovanih zgradb so kasneje porušili. V mestu so zaprli vse šole in ustavili dela v nekaterih tovarnah. Nekaj dni po potresu so v mesto prispele vojaške enote in začele graditi zasilna prebivališča za brezdomce. V mestu so zrasla velika šotorska naselja. Hitro je začelo primanjkovati hrane, zato so organizirali pet zasilnih kuhinj, v katerih so zastonj ali pa za nizko ceno razdelili nekaj tisoč toplih obrokov na dan.

Umrlo je 21 ljudi. V Ljubljani naj bi pod ruševinami umrlo sedem ljudi, v Vodicah pa je zasulo tri otroke, nekaj ljudi je umrlo med reševanjem. Smrtne poškodbe so večinoma povzročili odpadli deli dimnikov in strešnikov, nekatere pa so zasuli podrti stropi.