Slovenija stoji, zrak pa nič boljši
Izkazalo se je celo, da je onesnaženost zraka z delci ta teden večja kot prejšnji teden, a to je posledica drugačnih meteoroloških pogojev.
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Jure Eržen, Delo
Kljub zaustavitvi javnega življenja v Sloveniji zaradi epidemije koronavirusa se kakovost zraka v državi ni izboljšala. V Sloveniji so namreč najbolj problematičen vir onesnaženosti zraka s trdimi delci PM10 mala kurišča, katerih prispevek pa zaradi trenutne situacije ni manjši, ampak bi bil lahko celo večji, pravijo pri Agenciji RS za okolje (Arso).
Kakovost zraka v Sloveniji je običajno spomladi in jeseni najmanj problematična. V Sloveniji v tem obdobju v običajnih razmerah nimamo težav niti težav z delci (do preseganj v marcu pride le izjemoma) niti z ozonom, so za STA povedali pri Arsu. Tudi te dni je zrak razmeroma čist.
Preberite še:
»Če primerjamo onesnaženost zraka z delci ta teden in prejšnji, pa so v tem tednu izmerjene ravni delcev nekoliko višje kot prejšnji teden, kar je posledica drugačnih meteoroloških pogojev,« so nadaljevali na Arsu. Te dni namreč prevladuje stabilna vremenska situacija, temperaturna inverzija v dopoldanskih urah vztraja tudi do 11. ure, šele nato se ozračje premeša. Dnevna povprečja delcev so zato nekoliko višja kljub nizkim urnim ravnem v najtoplejših urah dneva.
Inverzija bo prisotna do spremembe vremenske situacije v soboto, ko bo prišlo do premešanja ozračja, so pojasnili. Tudi za tem kaže, da bodo pogoji za tvorbo inverzije slabi, saj bo zrak v višinah zelo hladen, zato za zdaj ne pričakujejo večje onesnaženosti, čeprav bi do nje zaradi povečane aktivnosti malih kurišč sicer lahko prišlo.
»Dejstvo je namreč, da so v Sloveniji najbolj problematičen vir onesnaženosti zraka z delci PM10 mala kurišča, katerih prispevek zaradi trenutne situacije v državi ni manjši, ampak bi bil lahko celo večji kot ob enakih meteoroloških razmerah v preteklosti,« so izpostavili.
Vpliv prometa bi se medtem eventualno lahko še bolj kot na delcih poznal na ravneh dušikovih oksidov, vendar z njimi v Sloveniji v splošnem nimamo težav, kot jih imajo nekatere druge države. Tudi meritve kažejo, da je za sklepanje o vplivu dogajanja na ravni dušikovih oksidov prezgodaj.
Pri Arsu so izpostavili še, da industrija prispeva le majhen delež k celotni onesnaženosti zraka na merilnih mestih državne merilne mreže, zato vpliva zmanjšanja emisij na njihovih merilnih mestih ne morejo potrditi.
Kakovost zraka v Sloveniji je običajno spomladi in jeseni najmanj problematična. V Sloveniji v tem obdobju v običajnih razmerah nimamo težav niti težav z delci (do preseganj v marcu pride le izjemoma) niti z ozonom, so za STA povedali pri Arsu. Tudi te dni je zrak razmeroma čist.
Preberite še:
Zaradi koronavirusa čistejši zrak
»Če primerjamo onesnaženost zraka z delci ta teden in prejšnji, pa so v tem tednu izmerjene ravni delcev nekoliko višje kot prejšnji teden, kar je posledica drugačnih meteoroloških pogojev,« so nadaljevali na Arsu. Te dni namreč prevladuje stabilna vremenska situacija, temperaturna inverzija v dopoldanskih urah vztraja tudi do 11. ure, šele nato se ozračje premeša. Dnevna povprečja delcev so zato nekoliko višja kljub nizkim urnim ravnem v najtoplejših urah dneva.
Inverzija bo prisotna do spremembe vremenske situacije v soboto, ko bo prišlo do premešanja ozračja, so pojasnili. Tudi za tem kaže, da bodo pogoji za tvorbo inverzije slabi, saj bo zrak v višinah zelo hladen, zato za zdaj ne pričakujejo večje onesnaženosti, čeprav bi do nje zaradi povečane aktivnosti malih kurišč sicer lahko prišlo.
Vse najnovejše novice o koronavirusu zbrane so na enem mestu.
»Dejstvo je namreč, da so v Sloveniji najbolj problematičen vir onesnaženosti zraka z delci PM10 mala kurišča, katerih prispevek zaradi trenutne situacije v državi ni manjši, ampak bi bil lahko celo večji kot ob enakih meteoroloških razmerah v preteklosti,« so izpostavili.
Vpliv prometa bi se medtem eventualno lahko še bolj kot na delcih poznal na ravneh dušikovih oksidov, vendar z njimi v Sloveniji v splošnem nimamo težav, kot jih imajo nekatere druge države. Tudi meritve kažejo, da je za sklepanje o vplivu dogajanja na ravni dušikovih oksidov prezgodaj.
Pri Arsu so izpostavili še, da industrija prispeva le majhen delež k celotni onesnaženosti zraka na merilnih mestih državne merilne mreže, zato vpliva zmanjšanja emisij na njihovih merilnih mestih ne morejo potrditi.
