Slovenija v primežu oslovskega kašlja: »Bakterija se je začela spreminjati«
Podobno kot v državah na Balkanu in evropskih državah se je tudi pri nas izrazito povečevalo število primerov okužb z oslovskim kašljem.
Letos je bilo v Sloveniji potrjenih že 1164 primerov oslovskega kašlja, kažejo najnovejši podatki NIJZ, medtem ko je bilo v zadnjih desetih letih v Sloveniji le enkrat več kot 200 potrjenih primerov oslovskega kašlja v enem letu.
Do 17. aprila je bilo prijavljenih 883 primerov oslovskega kašlja.
V preteklih 20 letih so na NIJZ zabeležili največ primerov oslovskega kašlja leta 2007 (708 primerov), leta 2010 pa 611 primerov.
Takšnemu izbruhu botruje več razlogov.
»Vse bolj prihaja v ospredje imunski dolg. Pandemija covida in restriktivni ukrepi – nedruženje, socialna izolacija – so onemogočili kroženje raznih povzročiteljev nalezljivih bolezni, ki vzpodbujajo naš imunski sistem k tvorbi zaščitnih protiteles. Poleg tega cepljenje proti oslovskemu kašlju ne predstavlja dosmrtne zaščite in odpornost proti bolezni začne po nekaj letih usihati. Začela pa se je tudi spreminjati sama bakterija, ki povzroča oslovski kašelj. Zaporedje oz. seštevek vseh teh dogodkov rezultira v večji pojavnosti te bolezni,« pojasnjuje epidemiologinja Alenka Trop Skaza, predstojnica območne enote NIJZ Celje.
Poleg tega se oslovski kašelj po njenih besedah ciklično pojavlja v zagonih, kot tudi ostale nalezljive bolezni – na od tri do pet let.
Bomo razglasili epidemijo?
V Srbiji so konec decembra razglasili epidemijo oslovskega kašlja, saj so do konca leta zaznali 909 primerov. Žarišče je bila prej Hrvaška. Hrvaški epidemiologi so stanje primerjali z epidemijo, saj je število primerov prvič po letu 1980 preseglo tisoč v enem letu.
Na Hrvaškem so, da bi preprečili širjenje bolezni, odprli točko za testiranje za oslovski kašelj. Kot so pojasnili, je to bakterijsko okužbo imelo 70 odstotkov testiranih.
Ali bomo tudi v Sloveniji razglasili epidemijo oziroma ali so predvideni kakšni dodatni zdravstveni ukrepi za zajezitev te bolezni, smo vprašali na NIJZ. »Zdaj velja, da pri obravnavi bolnikov z oslovskim kašljem in njihovih tesnih kontaktov epidemiološka služba ravna v skladu z veljavnim algoritmom ukrepanja, ki ga redno posodabljajo in usklajujejo s strokovnjaki,« so nam odgovorili.
Bolezen je lahko za dojenčke usodna
Pri oslovskem kašlju gre za izjemno nalezljivo bolezen dihal, ki je za novorojenčke in dojenčke lahko usodna. Povzroča lahko večtedenske napade kašlja, z bruhanjem in utrujenostjo, bolnik lahko zaradi pomanjkanja kisika tudi pomodri.
Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je bilo med januarjem in marcem 2024 v državah EU zabeleženih več kot 32.000 primerov oslovskega kašlja.
Epidemiologi še naprej priporočajo cepljenje kot najboljšo zaščito
Za obvladovanje oslovskega kašlja, predvsem pa zaščito ranljivih skupin, je ključno vzdrževanje visoke precepljenosti otrok in mladostnikov, zelo priporočljivo (in brezplačno) pa je cepljenje tudi za nosečnice, saj s tem zaščitijo svojega otroka v prvih mesecih življenja, poudarjajo na Nijz.
Cepljenje proti oslovskemu kašlju zmanjšuje tveganje za okužbo z bakterijo Bordetella pertussis in zmanjšuje resnost bolezni pri cepljenih posameznikih. Čeprav so cepiva učinkovita pri preprečevanju večine primerov oslovskega kašlja, pa ne zagotavlja popolne zaščite.
Poleg tega je dobra zaščita po cepljenju, kot tudi po preboleli bolezni, relativno kratkotrajna (5–6 let) in nato postopoma upada, pojasnjujejo na NIJZ.
Mlajši otroci zbolevajo v bistveno manjšem številu v primerjavi z mladostniki, pri katerih je pojavnost oslovskega kašlja že vrsto let najvišja, saj je pri njih minilo že nekaj let od zadnjega cepljenja.
