Slovenija v strahu pred pozebo: posledice bi bile lahko hude
Poslovili smo se od rekordno tople in dobro namočene zime. Tako se je že zelo zgodaj začelo prebujati rastlinstvo, odpirajo se brsti zgodnjih vrst sadnega drevja. Tudi na Goriškem in Vipavskem mandljevec že končuje cvetenje, marelice so ponekod v polnem cvetenju, vsak čas bodo sledile zgodnje breskve. Tudi rodni brsti zgodnjih sort hrušk in jablan so v različnih fazah zgodnjega razvoja, od odpiranja brsta do stadija mišjega ušesca. Češnje opazno napenjajo brste, slive so na toplejših območjih tik pred cvetenjem.
Ko se vegetacija prehitro začne, nas vselej skrbi, da bo prezgoden razvoj sovpadel s prodori hladnega zraka, ti pa so v našem podnebju v marcu in aprilu še kako verjetni.
Prezgodaj zbujeni sadovnjaki
Sadne lesnate rastline so v prvih jesenskih mesecih v zimskem mirovanju v fiziološki dormanci. To obdobje se nanaša na naravni fiziološki proces, v katerem so rastline v stanju počitka in mirovanja, ki je običajno povezano s spremembami v fiziologiji rastlin, kot so zmanjšanje presnovnih procesov, upočasnitev rasti in razvoja ter zmanjšanje občutljivosti za zunanje dražljaje.
8 °C je meja, ko začnejo rastline brsteti.
Ko se obdobje fiziološke dormance konča, sledi obdobje ekološke dormance, ko nizke temperature zadržujejo razvoj rastlin. Med slednjo se rastline prilagajajo zunanjim dejavnikom, nizkim temperaturam, pomanjkanju vode in trajanju svetlega dela dneva, s čimer zadržujejo aktivacijo rastnih hormonov. To jim omogoča preživetje v neugodnih okoljskih razmerah, dokler se te ne izboljšajo. Ko pa temperature preidejo nad 8 °C, začnejo rastline brsteti. Pretopla zima, kakršna je bila letošnja, spodbuja prezgodnje cvetenje, to pa lahko prinese silne težave, saj so sadne rastline občutljive za spomladansko pozebo.
Cvetni brsti koščičarjev in pečkarjev pozebejo že pri –2 °C, mladi, komaj oplojeni plodiči pa so ogroženi pri –1 °C. Za zaprte brste je kritična temperatura pod –3 °C. Še posebno občutljiva sta oreh in vinska trta, pri katerih lahko že ena sama negativna stopinja škodi odpirajočim se brstom. Na občutljivost sadnih rastlin v primeru nizkih temperatur vpliva tudi kondicija dreves oziroma prehranjenost brstov iz preteklega leta, predvsem v obdobju, ko se brsti diferencirajo in se zalagajo s hranili.
Pozebe se v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih pojavljajo vse pogosteje in povzročajo vse večjo škodo.
Rastline, ki so bile v stresu (bolezni, škodljivci, slaba prehrana), bodo ob pojavu stresnih razmer zagotovo prej pokazale znake poškodb oziroma bodo prej pozeble. Pomemben dejavnik za obsežnost poškodb je trajanje izpostavljenosti cvetnih brstov in cvetov nizkim temperaturam, pomembna pa je tudi lega, kjer sadne rastline uspevajo.
Vse pogostejše pozebe
Pozebe se v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih pojavljajo vse pogosteje in povzročajo vse večjo škodo. Največja škoda je bila v letih 2012 (pozeba sredi aprila), 2016 (pozeba konec aprila), 2017 (pozeba v začetku tretje dekade aprila), 2020 (pozeba konec marca) in 2021 (druga dekada marca in prva dekada aprila).
–1 °C
Pri tej temperaturi so ogroženi mladi in komaj oplojeni plodiči.
–2 °C
Takrat pozebejo cvetni brsti koščičarjev in pečkarjev.
–3 °C
To je kritična temperatura za zaprte brste.
V letošnji zimi smo bili v glavnem pod vplivom toplejših južnih in jugozahodnih vetrov, zato je bilo tako toplo. Imeli pa smo tudi obdobje prodora polarnega zraka med 20. in 23. januarjem, ko smo imeli v Ljubljani celo nekaj ledenih dni. Če prodor hladnega polarnega zraka sovpada z občutljivim obdobjem razvoja sadnih rastlin, je pozeba neizbežna in posledice so lahko zelo hude. Še bolj nevaren od zgodnejšega je pozen prodor hladnega polarnega zraka, na primer v zadnji tretjini aprila ali celo prve dni maja. Pozne spomladanske ohladitve, kot v letih 1997 in 2003, navadno povzroče veliko hujšo gospodarsko škodo kot zgodnejše.
