Slovenija za zdravnike z Balkana ni zanimiva, plače so prenizke

Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) je s skupino Mladi zdravniki minuli teden na novinarski konferenci opozorila na prekomerno obremenjenost zdravnikov na primarni ravni. Kot so poudarili, so bili zdravniki obremenjeni že pred epidemijo, zaradi nje pa se je količina dela še povečala. Ob tem med zdravniki prihaja do vse več izgorelosti. Kot je pojasnila predsednica zbornice Bojana Beović, je v Sloveniji zaposlenih manj zdravnikov, kot znaša povprečje EU. Število zdravnikov se je skozi leta v Sloveniji sicer povečevalo, a so se po njenih besedah povečevale tudi potrebe prebivalstva po zdravniški oskrbi.

Mesečno do 96 nadur

Na pomanjkanje števila zdravnikov kažejo tudi rezultati spletne ankete zdravniške zbornice, ki jo je v januarju izpolnilo 1898 aktivnih zdravnikov. Med sodelujočimi 33 odstotkov mladih zdravnikov mesečno povprečno opravi 49 do 96 nadur. Ob tem predsednica zbornice opozarja tudi na dežurstva, ki potekajo ob rednem delu in so za zdravnike obremenjujoča.

Skoraj dve tretjini sodelujočih mladih zdravnikov razmišlja o menjavi delovnega mesta, pri tem pa so naklonjeni zlasti odhodom k zasebnikom. Po besedah Beovićeve bi se v težavah zato lahko znašla t. i. težka medicina, ki med drugim vključuje urgentno medicino in delo na oddelkih intenzivne terapije. Mlade zdravnike je zato po njenih besedah treba motivirati, da se ne bodo odločali za lažja delovna mesta, ki so obenem lahko tudi bolje plačana, do česar pa že prihaja. »Dobesedno vsak teden slišim kakšno takšno zgodbo.« Skrb vzbujajoče je tudi, da tretjina mladih zdravnikov razmišlja o odhodu v tujino. »Ne bi radi postali država, ki bo izvažala vrhunsko izobražene kadre.«

Slovenija ni zanimiva za tuje zdravnike

Na vprašanje o tem, ali bi lahko primanjkljaj zdravnikov nadomestili s tujini, pa je Beovićeva povedala, da Slovenija ni zelo zanimiva dežela za ustvarjanje zdravniške kariere. »Imamo tudi številne težave s tistimi, ki so diplomirali na nekaterih novih fakultetah na Balkanu, zagotavljati moramo ustrezno kakovost,« je povedala Beovićeva in tudi povedala, da sprememba zakona o zdravniški službi odslej ne prinaša zgolj preverjanja znanja slovenskega jezika, temveč preverjajo tudi znanje medicinskega jezika, ki ga zdravnik mora poznati. 

Beovićeva je še dejala, da Slovenija za zdravnike iz tujine ni zanimiva niti zaradi slabih plač. »Zdravniki, ki smo odrasli v Sloveniji, smo s pomočjo staršev nekako zvozili. Če pride nekdo od drugod, si s plačo 1500 bruto težko uredi stanovanjsko problematiko. Startati od začetka z zdravniško plačo je izjemno težko.«

Predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri zdravniški zbornici Rok Ravnikar je dodal še, da z uvozom zdravnikom ne bi rešili tega problema, poleg tega plače zdravnikov v Beogradu niso toliko slabše, da bi se splačalo seliti v Slovenijo, tu so tudi še veliko večje delovne obremenitve kot v drugih državah.