V SLOVO
Slovenija žaluje, umrl je nekdanji poslanec in predsednik Državnega zbora RS
V 79. letu je preminil Feri Horvat.
Odpri galerijo
Kot član stranke današnjih Socialnih demokratov je bil med predstavnike ljudstva vanjo zadnjič izvoljen leta 2004. Istega leta je postal tudi predsednik državnega zbora. FOTO: O. B.
Sinoči okoli 19.30 je v murskosoboški bolnišnici prenehalo biti srce uglednega slovenskega gospodarstvenika in politika Franca Horvata - Ferija, doma iz Radencev, ki je bil rojen v Kuštanovcih pri Murski Soboti 26. septembra 1941.
Potem ko je diplomiral iz ekonomije, je bil 22 let zaposlen v Radenski, od leta 1975 do leta 1986 je bil njen generalni direktor. Od leta 1974 do leta 1986 je bil tudi podpredsednik Evropskega združenja za naravne mineralne vode. Po odhodu iz Radenske je bil dve leti član poslovodnega odbora Ljubljanske banke, nato pa od leta 1989 do 1991 zvezni sekretar SFRJ za ekonomske odnose in trgovino ter podpredsednik zveznega izvršnega sveta v času Anteja Markovića. Po osamosvojitvi je do leta 1995 bil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Skrbni mož, oče dveh hčera in dedek treh vnukov, ki je v zadnjem času imel kar nekaj zdravstvenih težav, je leta 1992 bil prvič izvoljen v državni zbor (DZ), kjer je kot poslanec deloval štiri zaporedne mandate. Kot član stranke današnjih Socialnih demokratov je bil med predstavnike ljudstva vanjo zadnjič izvoljen leta 2004. Istega leta je postal tudi predsednik DZ. Njegov predsedniški mandat je trajal od 12. julija do 22. oktobra 2004, saj je na čelu DZ zamenjal dotedanjega predsednika Boruta Pahorja, ki je odšel med evropske poslance v Bruselj.
Ferijevo delo je bilo neprenehoma vpeto v rojstno Pomurje, saj je med drugim bil član Kluba pomurskih poslancev in eden izmed pobudnikov delovanja Regionalne razvojne agencije Mura ter Pomurske akademije znanosti in umetnosti ...
Potem ko je diplomiral iz ekonomije, je bil 22 let zaposlen v Radenski, od leta 1975 do leta 1986 je bil njen generalni direktor. Od leta 1974 do leta 1986 je bil tudi podpredsednik Evropskega združenja za naravne mineralne vode. Po odhodu iz Radenske je bil dve leti član poslovodnega odbora Ljubljanske banke, nato pa od leta 1989 do 1991 zvezni sekretar SFRJ za ekonomske odnose in trgovino ter podpredsednik zveznega izvršnega sveta v času Anteja Markovića. Po osamosvojitvi je do leta 1995 bil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Skrbni mož, oče dveh hčera in dedek treh vnukov, ki je v zadnjem času imel kar nekaj zdravstvenih težav, je leta 1992 bil prvič izvoljen v državni zbor (DZ), kjer je kot poslanec deloval štiri zaporedne mandate. Kot član stranke današnjih Socialnih demokratov je bil med predstavnike ljudstva vanjo zadnjič izvoljen leta 2004. Istega leta je postal tudi predsednik DZ. Njegov predsedniški mandat je trajal od 12. julija do 22. oktobra 2004, saj je na čelu DZ zamenjal dotedanjega predsednika Boruta Pahorja, ki je odšel med evropske poslance v Bruselj.
Leta 2008 se je upokojil
Na parlamentarnih volitvah leta 2008 ni več kandidiral in se je upokojil, v javnem življenju se aktivno ni več pojavljal, saj se je bolj posvetil mirnemu družinskemu življenju v deželi treh srčkov. V funkciji predsednika DZ je oktobra 2004 v imenu države uradno odkril osrednji spomenik zamolčanim žrtvam povojnih pobojev na Teharjah in nanj položil žalni venec. »S spomenikom na Teharjah se želi država oddolžiti teharskim žrtvam in njihovim svojcem za trpljenje,« je med drugim povedal v svojem takratnem nagovoru.Ferijevo delo je bilo neprenehoma vpeto v rojstno Pomurje, saj je med drugim bil član Kluba pomurskih poslancev in eden izmed pobudnikov delovanja Regionalne razvojne agencije Mura ter Pomurske akademije znanosti in umetnosti ...
