Sloveniji iz Bruslja žuga evropska tožilka

Kljub večkratnim pozivom Bruslja, naj pospeši postopek imenovanja delegiranih tožilcev v okviru evropskega javnega tožilstva, Slovenija še vedno ni predlagala kandidatov. Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je danes v Bruslju na vprašanje, ali bo Sloveniji uspelo pravočasno posredovati imeni kandidatov za evropskega delegiranega tožilca, dejala: »Kot ministrica za pravosodje sem na tem področju storila vse, kar je treba za njegovo delovanje tudi v Sloveniji, od zakonskih podlag do zagotovitve prostorov, finančnih sredstev in kadrov.«

»Nadaljnji nujni korak je odločitev vlade kot kolektivnega organa. Sama si prizadevam, da bi čim prej celovito vzpostavili to institucijo, ki je tudi za Slovenijo nujna,« pa je izjavila za slovenske dopisnike v Bruslju, kjer se mudi v okviru priprav na predsedovanje Slovenije Svetu EU. Vzpostavitev evropskega javnega tožilstva je po njenem mnenju izjemnega pomena za preprečevanje korupcije in kaznivih dejanj pranja denarja na področju celotne EU. Kot je še dejala, bo s svojim videnjem seznanila tudi evropskega komisarja za pravosodje Didiera Reyndersa, s katerim se bo srečala v sredo.

Reynders je v pismu Kozlovičevo pozval, naj Slovenija pospeši postopek imenovanja delegiranih tožilcev v okviru evropskega javnega tožilstva, saj naj bi to začelo delovati 1. junija. Še posebej jo je pozval, naj seznam kandidatov posredujejo evropskemu javnemu tožilstvu čim prej in najpozneje do 18. maja.

Glavna evropska tožilka Laura Kövesi pa je glede začetka delovanja evropskega tožilstva na twitterju zapisala, da Slovenija ne more ustaviti dela evropskega javnega tožilstva, da pa »očitno pomanjkanje iskrenega sodelovanja otežuje našo učinkovitost, izvajanje tega, za kar smo bili ustvarjeni: da izboljšamo zaščito proračuna EU in zagotovimo vladavino prava«.

Kandidata naj ne bi bila pogodu Janši

Ministrica Kozlovičeva je kot kandidata za evropska delegirana tožilca predlagala specializirana tožilca Mateja Oštirja in Tanjo Frank Eler, ki ju je predlagal državnotožilski svet. Neuradno naj bi jima nasprotoval premier Janez Janša. Oba naj bi v nemilost padla zaradi starih postopkov, med drugim tudi zaradi preiskovanja Janševega premoženja.

O vprašanju imenovanja delegiranih tožilcev se je ministrica sicer pogovarjala tudi ob obisku urada za pravosodno sodelovanje držav članic EU (Eurojust) v ponedeljek v Haagu. Na sedežu Eurojusta se je tudi sestala z njegovim predsednikom Ladislavom Hamranom ter podpredsednikom in slovenskim predstavnikom pri Eurojustu Boštjanom Škrlecem.

Elektronski dokazi

V okviru dvodnevnega obiska v Bruslju se je Kozlovičeva danes sestala s predstavniki odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter odbora za pravne zadeve. Sogovornikom je predstavila prednostne naloge slovenskega predsedovanja na področju pravosodja. Ena od prednostnih nalog bodo tudi elektronski dokazi. Po besedah ministrice gre za izjemno pomemben dosje na kazenskem področju za pravosodje. Na eni strani je pomembno, da omogoča orodje, s katerim bodo lahko pravosodni organi pridobivali dokaze, na drugi strani pa je izjemnega pomena tudi varstvo človekovih pravic.

»Slovenija si želi, da bi dosegli zaključek pogajanj na tem področju med pristojnimi evropskimi institucijami, predvsem pa, da se doseže kompromis, na podlagi katerega se bo zagotovilo ob hkratnem učinkovitem pridobivanju elektronskih dokazov tudi spoštovanje človekovih pravic,« je še pojasnila ministrica, ki ima v sredo ob pogovorih z Reyndersom na programu še srečanje z belgijskim ministrom za pravosodje Vincentom Van Quickenbornom.