Slovenijo preplavljajo šakali, prašičja kuga vse bližje

LJUBLJANA –  Povečevanje števila šakalov, medvedov in volkov ter hkratni upad risov in posamezne bolezni divjadi so glavni problemi slovenskih lovcev, segrevanje sladkih voda in posegi človeka v naravne vodotoke z gradnjo malih in velikih hidroelektrarn brez ribjih stez, ki vse bolj ogrožajo obstoj salmonidov (predvsem sulca in potočne postrvi), pa glavni problemi slovenskih ribičev. To smo lahko slišali na nedavni skupni novinarski konferenci Lovske zveze Slovenije in Ribiške zveze Slovenije, ki ju ti nevladni organizaciji z več deset tisoči člani organizirata ob vsakem izteku koledarskega leta.

Šakalov bo vse več

Dr. Hubert Potočnik z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je med plovbo turistične barke Lea po Ljubljanici povedal, da se bomo morali navaditi, da bo postal šakal ena pogostejših divjih zveri pri nas, sploh če bodo zime vse milejše in bo zaradi tega manj snega. Ta mu ne ustreza, saj ima majhne šape in se mu v njem preveč udira. Glede na zdajšnje napovedi, da se bo pri nas ozračje vse bolj segrevalo in da bo posledično zime preživelo tudi vse več glodavcev in male divjadi, zanj kot vsejeda pa bo v izobilju tudi vse druge naravne hrane, bi se šakal iz sosednjih držav k nam lahko razširil še bolj. Z monitoringom so namreč v slabih dveh letih zabeležili že 1500 podatkov o navzočnosti šakala (in 38 mrtvih, največkrat povoženih), predvsem na Primorskem in Goriškem, vse več pa ga je tudi v severovzhodnih in jugovzhodnih nižinskih delih Slovenije. Ker je tudi prenašalec parazitov in številnih vrst bolezni, ki jih prej nismo poznali, bi se po Potočnikovem mnenju morali njegovega naraščajočega števila lotiti resno v vseh pomenih besede, ne le v obliki opazovanja.

Prašičja kuga vse bližje

Dr. Gorazd Vegušt z Nacionalnega veterinarskega inštituta je opozoril na problem afriške prašičje kuge, nalezljive virusne bolezni domačih in divjih prašičev. Čeprav ta za človeka in druge živalske vrste ni nevarna, pa je ne gre jemati zlahka. Še zlasti ker so jo iz Afrike v Gruzijo zanesli leta 2007, nato pa se je razširila v Rusijo, Belorusijo in Ukrajino. Čeprav ni močno nalezljiva, se je leta 2014 pojavila že na Poljskem, v Litvi, Latviji in Estoniji, lani pa so bili prvi primeri tudi že na Češkem in v Romuniji. Ker so jih letos nekaj zaznali še na Madžarskem, v Bolgariji, Belgiji in na Kitajskem, je le vprašanje časa, kdaj bo tudi pri nas. Ker se prek divjih prašičev bolezen prenaša le kilometer ali dva na mesec, je za večje preskoke (tudi do 100 kilometrov) kriv človek, ki v naravi odmetava mesne izdelke iz mesa okuženih živali. Če se bo bolezen razširila, bo treba okužene živali zakopavati ali sežigati, na farmah pa vse prašiče (kolikor jih je še) evtanazirati. Zdravila za to bolezen namreč ni.
Njegova kolegica Diana Žele je dodala, da so se letos soočili tudi z dvema primeroma bolezni aujeszkega ali lažne stekline pri psih. Bolezen ima namreč podobne znake kot steklina, nevarna pa je zato, ker je ena pomembnejših virusnih bolezni domačih prašičev.

Ukinjanje stroke?

Sicer pa se lovci zdaj največ ukvarjajo z načrtovano ukinitvijo oddelka za lovstvo na Zavodu za gozdove Slovenije. Temu LZS, je dejal njen predsednik Lado Bradač, nasprotuje, ker bi se s tem zmanjšali preglednost in strokovnost načrtovanja upravljanja divjadi. Prav tako zbirajo podpise proti podržavljanju zemljišč, na katerih sta bili v zemljiški knjigi vpisani družbena lastnina in pravica uporabe v korist lovskih družin. Gre namreč za ponovno podržavljanje kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so jih lovske družine dobile na odplačen način.
Od države lovci pričakujejo, da bo zakonsko določila, kako bomo trajno varovali medvede in volkove, pa tudi koliko in kdaj jih bomo odstrelili. Pri risih pa predvsem, kako jih bomo zaščitili pred ponovnim izumrtjem.

Ribiške težave

Miroslav Žaberl, predsednik Ribiške zveze Slovenije, je dejal, da problema kormorana letos nimajo, prav tako ni bilo večjih onesnaženj potokov in rek, je pa zato veliko škodo naredilo nedavno neurje nad Tržiško Bistrico. Valeče se kamenje je namreč pobilo veliko potočnih postrvi ali jih je hudournik odnesel. Voda je zdaj prazna, škoda pa ogromna. Omenil je še pogin matične jate potočne postrvi v gojitvenem potoku Krumpah na Ljubnem ob Savinji zaradi izsušitve potoka. Zanjo je kriv lastnik male hidroelektrarne, ki je vodo iz potoka odvzemal kljub premajhnemu minimalnemu ekološkemu pretoku.
Tudi sicer ribiče najbolj žuli prevpliven energetski lobi, ki se noče odpovedati gradnjam hidroelektrarn, hkrati pa ni pripravljen ob njih zgraditi niti učinkovitih ribjih stez, ki bi omogočale migracije in drst sulca. Okrcal je še Avstrijce, ki mulj za svojimi hidroelektrarnami na Dravi navozijo na sredo reke in ta ga ob visokih vodah odnese v Slovenijo. Posledica je stalna zamuljenost Drave in uničene ribje ikre, ki jih na prodiščih prekrije avstrijski mulj. Veseli pa ga, da se je več naravovarstvenih organizacij uspešno uprlo gradnji novih hidroelektrarn na Muri. Janez Petkovšek