Slovenka ogorčena zaradi medicinske sestre: »Omeniš, da si skeptik do transfuzije s cepljeno krvjo, in te na*izdi«
Na družbenem omrežju X se je pred kratkim razvila razprava o domnevnem »problemu« pri transfuziji krvi, ki naj bi prihajala od cepljenih krvodajalcev.
Uporabnica je delila izkušnjo iz zdravstvene ustanove, kjer je medicinski sestri izrazila skepticizem do transfuzije s krvjo cepljenega darovalca. Po njenih besedah je bila zaradi tega deležna ostrega odziva: »Ne morem verjeti, kakšen je to odnos v zdravstvu. Omeniš sestri, da si skeptik do transfuzije s cepljeno krvjo, in te na*izdi. Ne dopusti se nobenega dvoma, nobenega odstopanja, nobenega drugačnega mnenja. Vsi smo bedaki, oni pa stroka. Namesto da bi se skrili v mišje luknje,« je zapisala.
Njena objava je sprožila številne odzive, od sarkastičnih pripomb do bolj strokovnih pojasnil.
Ali obstaja razlika med »cepljeno« in »necepljeno« krvjo?
Eden izmed komentatorjev je na zbadljiv način odgovoril: »Gospa, žal obstaja samo en način, da ugotovite, ali prejemate kri cepljenega krvodajalca. Če je v transfuziji cepivo, vam bo v roku dveh minut eksplodiral 5G čip. Čip lahko eksplodira tudi, če je v transfuziji slučajno prisoten hemoglobin. Sliši se preprosto, a jaz ne bi riskiral!«
Drugi uporabnik je opozoril na dejanski postopek izbire krvi za transfuzijo in dodal, da zdravstveni sistem ne vodi evidenc o tem, ali je darovalec cepljen ali ne: »Sestra bi ji lahko povedala, da tega podatka nimajo. Da pa je po procentu cepljenih krvodajalcev precej več kot necepljenih in da je velika možnost, da bo dobila cepljeno kri. Odločitev je pa na koncu njena. Samo to. Ostalo naj naredi Darwin,« meni.
Cepivo v krvi prejemnika transfuzije ne obstane
Medicinska stroka že več let poudarja, da transfuzija krvi ne prenaša cepljenja. Po cepljenju se v telesu osebe sproži imunski odziv, pri čemer cepivo ne ostane v krvi, ampak se hitro razgradi. V krvi krvodajalcev so lahko prisotna protitelesa, vendar ta ne vplivajo na prejemnika transfuzije.
Slovenski center za transfuzijsko medicino (ZTM) je že večkrat poudaril, da med cepljeno in necepljeno krvjo ni nikakršnih razlik v smislu varnosti ali kakovosti, zato pri odvzemu krvi tega podatka niti ne beležijo.
Skepticizem do transfuzije »cepljene« krvi je del širših teorij zarote, množično se je začel širiti po spletu med pandemijo covida-19. Različne dezinformacije o cepljenju, »čipih« 5G in »spremenjeni« krvi cepljenih darovalcev so bile večkrat zavržene kot znanstveno neutemeljene.
