Slovenka prišla na razgovor za službo, a jo je šokiralo eno vprašanje

Kandidatka za službo v državni ustanovi, ki so jo na zaposlitvenem razgovoru vprašali tudi, ali ima družino in otroke, se je odločila za tožbo zaradi diskriminatorne obravnave. Zagovornik načela enakosti, ki jo bo zastopal brezplačno, je potrdil, da je šlo za diskriminacijo zaradi starševstva in družinskega stanja.

Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije, zaključenem avgusta 2023, ugotovil, da je bila kandidatka za službo na zaposlitvenem razgovoru obravnavana slabše v primerjavi z drugimi kandidati zaradi njenih osebnih okoliščin starševstva in družinskega stanja.

Direktorica ustanove in druga uslužbenka sta ji postavili tudi vprašanje o družini in otrocih. V Zagovornikovem postopku sta dejali, da vprašanja o družinskem statusu kandidatke nista postavili za preverjanje izpolnjevanja pogojev za zaposlitev. To pa pomeni, da sta ga postavili neupravičeno, saj ni bilo v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.

Prepovedana vprašanja o družinskem statusu

Zakon o delovnih razmerjih izrecno prepoveduje vprašanja o zakonskem stanju, družini in nosečnosti, če niso povezana z delovnim razmerjem. Zagovornik je ugotovil, da je kandidatka utrpela slabšo obravnavo, in poudaril, da so tovrstni primeri pogosti. Takšni ukrepi so ključni za ozaveščanje delodajalcev in iskalcev zaposlitve o pravni zaščiti.

Podpora pravici proti diskriminaciji

Miha Lobnik je opozoril, da mlade ženske pogosto naletijo na prepovedana vprašanja, predvsem o načrtovanju družine. Priročnik o varstvu pred diskriminacijo in primeri, kot je ta, pomagajo ozaveščati javnost in spodbujajo prijavo kršitev. Doslej je Zagovornik diskriminacijo ugotovil v dveh podobnih primerih, oba iz javnega sektorja.

Prejšnji uspešen primer zastopanja

Zagovornik je leta 2019 uspešno zastopal kolesarskega sodnika, ki mu zaradi starosti niso več izdali licence. Sodišča so odločila v njegovo korist, kar je privedlo do povračila škode in objave sodbe, s čimer so se zavezali k preprečevanju podobnih primerov diskriminacije.

Primer se je zaključil leta 2022 s sodbo, po kateri je moralo društvo tožniku izdati licenco kolesarskega sodnika, mu izplačati 2000 evrov nadomestila za diskriminacijo in poskrbeti za objavo sodbe v treh dnevnih časopisih. Tudi sodišči sta namreč ocenili, da bo seznanitev z vsebino primera in sodbe prispevala k preprečevanju diskriminacije starejših v drugih podobnih primerih.