Slovenke na vrhu himalajske deviške gore, še Indijci niso vedeli za hribe, v katerih so plezale (FOTO)
V slovenskem ženskem alpinizmu je zavel svež in zelo močan veter. Po nekaj izjemnih ženskih vzponih v domačih in bližnjih gorah prihajajo novice o velikem in zgodovinskem dosežku, kakršnega že dolgo ni bilo, tudi iz Himalaje.
O ženski alpinistični odpravi Lalung 2024 smo v Slovenskih novicah že poročali prejšnji teden, vendar nam podrobnosti tedaj še niso bile znane. Sedaj pa je jasno: članice odprave, slovenske alpinistke Anja Petek, Patricija Verdev, Ana Baumgartner in Urša Kešar, so v indijski Himalaji preplezale kar štiri prvenstvene smeri, med katerimi po dolžini in težavnosti izstopa 2000 metrov dolga smer Here comes the Sun na še neosvojeno, torej deviško, goro Lalung I (6243 m). Za smer sta prvopristopnici Petkova in Verdevova porabili pet plezalnih dni, splezali pa sta jo v alpskem slogu, torej brez vnaprej pripravljenih višinskih taborov. Ocenili so jo z najvišjo stopnjo francoske šeststopenjske lestvice – z ED (ekstremno zahtevno).
Neznani del
Štiri alpinistke so se pod Anjinim in Patricijinim vodstvom v ta praktično neznani del indijske Himalaje odpravile konec avgusta. Gorska skupina Lalung v regiji Ladak je bila zaradi političnih in vojaških razlogov dolgo zaprta za tujce, zato o njej ni veliko znanega. Ko so se alpinistke v New Delhiju oglasile na tamkajšnji krovni planinski organizaciji (IMF), so kar one seznanile uslužbence o obstoju nekaterih vrhov. Prav tako niti lokalni nosači niso dobro vedeli, kje bodo postavili bazni tabor, ob odhodu pa se tudi niso zavedale, da je okolica baznega tabora pravzaprav domovanje za medvede.
V snežnem metežu
Že kmalu po prihodu v bazni tabor so dekleta začela aklimatizacijo in vzpone, med 9. in 14. septembrom pa je Anji Petek (Zgornjesavinjski AK Rinka) in Patriciji Verdev (AO PD Celje Matica) uspel res izjemen vzpon. »Napovedano vremensko okno je kazalo, da bo dobro sodelovalo z najinim načrtom, vendar sva bili že drugi plezalni dan na grebenu primorani sredi dneva postaviti šotor in bivakirati zaradi snežnega meteža, ki je trajal še celoten tretji dan. Četrti dan sva se zbudili v sončno jutro in nadaljevali plezanje pozno v noč, nato je sledil še peti dan na grebenu, ki je od naju zopet zahteval ogromno vztrajnosti in volje,« je vrhunski vzpon opisala Anja, zadnja leta najboljša slovenska alpinistka, ki je odpravo vodila skupaj s Patricijo, podprla pa jih je tudi Planinska zveza Slovenije.
Med vzponom sta se alpinistki soočili tudi s krizo, o kateri je odkrito spregovorila Patricija. »Vzpon je bil zelo naporen, terjal je veliko volje, energije, zbranosti in vere. S takšno višino sem se spopadla prvič, ampak razen slabosti na sestopu s prvega ogleda ledenika in doline nisem imela drugih znakov višinske bolezni. Sem pa imela krizo drugi ali tretji dan na grebenu med plezanjem, verjetno zaradi velike fizične obremenitve in občasnega občutka, da te nahrbtnik nosi in ne ti njega. Prišla sem do trenutka, ko sem si začela očitati, da sem premalo trenirala, da sem prepočasna. To so bile misli ob tem, ko sem vse vlagala v premikanje, pa ni šlo nikamor. Dobro pa je to, da sva z Anjo v pripravljalnem obdobju razvili zelo dober odnos in vez. Odkritost, odprt pogovor in moralna podpora soplezalke so krizo v trenutku končali in odisejada se je lahko nadaljevala.«
Vzpon je bil zelo naporen, terjal je veliko volje, energije, zbranosti in vere.
Druga naveza, Ana Baumgartner (AO PD Ljubljana Matica) in Urša Kešar (AO PD Kranj), ki je bila sicer izbrana na razpisu Komisije za alpinizem PZS, se je po Uršinih težavah z višino morala vrniti v bazni tabor. Vendar pa tam nista mirovali, ampak sta splezali dve lepi in zahtevni prvenstveni smeri v bližnji nižjeležeči granitni severni steni: 800-metrsko smer BC (Bear Camp) in 670 metrov dolgo smer Calm before the storm.
Odisejada z medvedi
Poleg tega sta Ana in Urša doživeli tudi pravo odisejado z medvedi, ki so jih skupaj s kuharji morali odganjati s svetlobo in hrupom. Po več kot desetih obiskih neljubih gostov, raztrganem Patricijinem šotoru, požrti potovalki hrane in podrtem stranišču so se nato vsi strinjali, da bo tako za živali kot zanje najbolje, da bazni tabor predčasno zapustijo.
»Z navdušenjem sem spremljala novice o odpravi. Prav neverjetno je, da v vsej izjemni zgodovini slovenskega ženskega alpinizma preštejemo ženske odprave v Himalajo na prste ene roke, vsaj glede uspešnih. Še bolj neverjetno pa je, da je to prva odprava, kjer sta udeleženki splezali prvenstveno smer, ki se konča, tako kot je treba, na vrhu gore. Pogled na vris smeri na Lalung I kaže na zelo estetsko in logično linijo ter elegantno in lepo goro, kar daje celemu projektu pridih ženskosti,« je odpravo ocenila vrhunska alpinistka in gorska vodnica Tina Di Batista, ki je bila udeleženka več alpinističnih odprav v številnih gorstvih sveta.
